Lidl Slovenija
Preprosto več za vas
Preprosto več za vas
Kakšen je bil vaš prvi stik s podjetjem Lidl?
Šparglje smo začeli vzgajati na 60 arih površine. In kaj kmalu se je pokazalo, da je povpraševanje večje, zato smo površine povečali na hektar in pol. Ko smo površino povečali, smo kontaktirali vodstvenega delavca v oddelku nabave Lidla Slovenija Maria Malačiča in se pozanimali, ali so zainteresirani za odkup špargljev. Takoj so bili za in tako se je začelo naše sodelovanje. Če me spomin ne vara, sem februarja pred tremi leti Mariu poslal prvo e-pošto. Povedal sem, kdo smo in kaj počnemo ter kakšne količine lahko dobavimo. Vse, kar je bilo potem še treba storiti, je bilo to, da se dogovorimo glede pakiranja in našega pridobivanja certifikata GlobalG.A.P., ki je pogoj za vstop na Lidlove police.
Koliko časa je minilo od prvega sestanka do trenutka, ko so bili vaši šparglji prvič na Lidlovih policah?
Potem ko so bili prvi pridelki pripravljeni za prodajo, sem ponovno kontaktiral Maria in mu sporočil, da bo čez 14 dni pripravljen prvi pridelek špargljev. Poslali so nam naročilnico in to je bilo to. Bili smo na policah.
Ste se na začetku sodelovanja srečevali s kakšnimi ovirami in strahovi? Kako ste jih premagovali?
Ja, malo strahu je seveda bilo, saj gre za velik sistem, mi na drugi strani smo pa manjši pridelovalec. Najprej seveda, kako bomo sploh vedeli, koliko je pridelka in ali ga bo dovolj, ali bomo lahko zagotovili kapacitete. Potem je tukaj logistika. Ko smo začeli sodelovati, je bilo šparglje treba dostaviti v skladišče v Avstriji, zato nas je skrbelo tudi, kako svoj pridelek spraviti v Avstrijo. Na srečo mi je tukaj priskočil na pomoč prijatelj s transportnim podjetjem in dovoljenjem za prevažanje čez mejo. Malo nas je skrbela tudi embalaža. Kako bomo zapakirali, kako nam bo uspelo toliko zapakirati v kratkem času. Še vedno se najde kakšna dilema, vendar smo do zdaj skupaj z Lidlom in Mariom še vedno vse uspešno rešili in ne dvomim, da bo tako tudi naprej.
Pridelek ste torej najprej vozili v Avstrijo, zdaj je skladišče v Arji vasi. Vam je to olajšalo logistične zadeve? Je za prevoz potrebno kakšno posebno vozilo in kakšne so druge logistične zahteve?
Arja vas je za nas super, od naše kmetije do skladišča je namreč samo 35 minut vožnje. Pridelek vedno pripeljem kar z osebnim avtomobilom, tako kot smo se domenili že na začetku. Šparglji namreč niso občutljivi za temperaturne šoke, zato takšen transport ni težava. Če imamo pa večje količine, potem pridelek pripeljemo v manjšem kombiju. Imamo svojo hladilnico, iz katere pridelek poberemo, naložimo v avtomobil in čez 40 minut je že na varnem v Lidlovi hladilnici.
Prej ste omenili, da ste, preden ste poklicali Lidl, razširili obdelovalno površino na hektar in pol. Ste kasneje še dodatno povečali površine, je pri delu potreben kakšen dodaten par rok?
Dodali smo še pol hektarja površine, vendar ne toliko zaradi širitve, temveč zato, ker tiste starejše njive počasi ne bodo več rodne in bodo zato v opuščanju. Da bi torej nadomestili te površine, smo na novo nasadili na novih hektarjih. Na koncu bomo tako pridelek še vedno pridelovali na hektarju in pol in prodajali le svoj pridelek. Vsekakor pa v sezoni pobiranja špargljev vsak dodaten par rok pride prav, tako da pri pobiranju sodeluje vsa družina, pa tudi okoliški upokojenci, ki nam po navadi priskočijo na pomoč. V glavni sezoni pa imamo tudi nekaj ljudi, ki jih najamemo prek tako imenovanih vrednotnic.
Vaša starša sta se ukvarjala z živinorejo in poljedelstvom, pred 12 leti, ko ste prevzeli vi, pa se je kmetija preusmerila. Se boste še preusmerjali ali bodo šparglji ostali vaš paradni konj? Se mogoče kaže povpraševanje še po kakšnem pridelku?
Kmetijo sem resda prevzel, vendar to ni moja edina služba, zato velikih širitev ni pričakovati. Smo pa na nekaj površin zasadili tudi česen, vendar menim, da bomo pri tem – špargljih in česnu – tudi ostali.
Kako pa Lidl rešuje reklamacije? So vam šparglje že kdaj zavrnili in zakaj?
Od Lidla še nismo dobili reklamacije, smo se pa z reklamacijo že srečali, še preden smo sodelovali z Lidlom. S šparglji se je nekaj dogajalo, pa niti sami nismo vedeli, kaj. Šlo je za detajl na koncu čiščenja, za katerega, po resnici povedano, sploh nismo vedeli, kako ga je treba očistiti. Tako smo se pravzaprav »naučili«, kaj in kako, in se s tovrstnimi težavami ne srečujemo več. Tudi z reklamacijami ne.
Domači pridelki imajo višjo kakovost, Lidl pa je znan kot nizkocenovni prodajalec. Kako ste določili ceno svojega pridelka v Lidlu, je to odločitev, ki jo sprejme podjetje samo, ali ste imeli kaj besede pri tem? Kakšna je politika plačil?
Najprej sem raziskavo trga opravil sam. Povprašal, kakšne so marže v trgovini, pogledal cene na policah in šele nato določil ceno. Na strani Lidla Slovenija so se s ceno strinjali in stvar je bila zaključena. Tudi glede plačila se ne morem pritoževati, saj že od začetka nimam težav. Tisti dan, ko pridelek dostavim, pošljem račun in v roku 30 dni je nakazilo opravljeno.
Kolikokrat tedensko v času sezone dobavljate šparglje?
V sezoni šparglje dobavljamo dvakrat tedensko – ob sredah in nedeljah. Pobiranje je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer, kar pomeni, da če imamo topel marec ali april, lahko začnemo pobirati že prej, če je bolj mrzlo, pa šparglji ne rastejo tako hitro. Po dosedanjih izkušnjah smo v Lidl po navadi začeli dostavljati v zadnjem tednu aprila ali prvem tednu maja in nekje do 15. junija, dokler traja sezona špargljev.
Omenili ste odvisnost od vremenskih razmer. Kako Lidlu sporočite, da špargljev še ni, da je premrzlo in podobno? Imate možnost, da rečete, da bi lahko dostavili na primer samo v nedeljo, v sredo pa ne?
Prav tega me je bilo na začetku strah. Zdaj lahko mirno povem, da je to seveda možno in ne pomeni nobene težave. Samo čim prej je treba situacijo sporočiti Mariu, da ve, na kaj lahko računajo. Sam sporočim vnaprej, vedno pa imam tudi možnost, da spremenim količino dostavljenega pridelka za primere, ko pridelka ni toliko, kot sem ga predvidel. Tudi en dan prej smo že sporočili, da bo pridelka manj, pa ni bilo težav.
Kakšen izziv pa je bilo za vašo kmetijo pridobivanje certifikata GlobalG.A.P.?
Sam imam pri tem malo sreče, saj se poslovno ukvarjam s kontrolo podobnih zadev. Zato sem točno vedel, v kaj se spuščam, in mi ni povzročalo težav. Gre pa za 220 vprašanj, na katera morajo dobavitelji odgovoriti – od ocen tveganj, ureditve prostora do nevarnosti, pa tudi vse mora biti ustrezno označeno. V Sloveniji tudi nimamo za ta certifikat specializirane pravne službe, ki bi lahko priskočila na pomoč. Zato je lahko to kar velik zalogaj, vendar sem prepričan, da bi bil Lidl tudi tukaj pripravljen priskočiti na pomoč.
Kako v Lidlu poskrbijo za vaše pridelke po tem, ko jih vi dostavite, kako zagotovijo kakovost in svežino?
Pogosto kupujem v Lidlovih trgovinah, po navadi v Mariboru in okolici. Naš cilj je, da se pridelek proda čim prej, tako da je tudi še najbolj svež – to namreč daje sliko tudi o naši kmetiji. Zato redno spremljam, kako hitro se proda, kakšno je povpraševanje in kakšna je kakovost tistih špargljev, ki so ob mojem nakupovanju v trgovini še na voljo. Veliko se tudi pogovarjam s prijatelji z različnih koncev Slovenije, ki hodijo v Lidl. Tako dobim malo širše mnenje o kakovosti, nasploh pa sem mnenja, da je za kakovost in svežino dobro poskrbljeno. Spremljam namreč tudi druge pridelke, ne samo našega, in zato menim, da tisto, kar ni več za prodajo, zaposleni kar sproti umaknejo s polic.
Vas obvestijo, koliko špargljev se proda, ali vas potem to ne zanima več?
Na začetku sem se pri Mariu vedno pozanimal, ali so bili s pridelkom zadovoljni, in odgovor je bil vedno pritrdilen. Verjamem pa, da če povpraševanja ne bi bilo, bi se to poznalo tudi pri želji po sodelovanju.
Brez česa pridelovalec ne more sodelovati z Lidlom (poleg certifikata)?
Poleg certifikata je tukaj še obvezna analiza na ostanek FFS (fitofarmacevtskih sredstev) v proizvodu. To pomeni, da mora imeti tisti pridelovalec, ki ima štiri proizvode, tudi štiri analize. To je sicer tudi zahteva certifikata GlobalG.A.P., brez katere certifikata niti ne moreš pridobiti. Dobrodošel je tudi kakšen ekološki certifikat, ki ga mi imamo in so ga bili pri Lidlu tudi zelo veseli. Potem na strani Lidla določijo tudi kartonsko deklaracijo, ki mora biti zabeležena na embalaži – na kartonu, v katerega je izdelek zapakiran.
Če bi pogledali nazaj, bi se odločili za sodelovanje z Lidlom?
Ja, zagotovo. Če imaš takšno količino pridelka kot mi, moraš razmišljati tudi o tem. Vedel sem, da jih lokalni in ekološki pridelki zanimajo, izkušnja je krasna, zato lahko brez dvoma rečem, da bi se spet odločil za tako sodelovanje.
In še kakšna zanimiva prigoda iz let sodelovanja?
Niti ne. Poberemo, spakiramo, dostavimo, prevzamejo, poberemo papirje, dostavimo račun. Vse zelo preprosto, do danes nič posebnega. Se pa spomnim prigode, ki sem si jo zakuhal sam. Enkrat sem se namreč peljal na dostavo, kot po navadi z osebnim avtomobilom, le da sem imel precej veliko količino pridelka. Špargljev je bilo toliko, da sem do vrha naložil zadnje sedeže, nekaj škatel tudi na sovoznikov sedež. V nekem trenutku sem pomislil: »Hudiča, če bi me zdaj policija ustavila …« Vožnja se je sicer dobro iztekla, vendar sem v prihodnje dostavo bolje načrtoval.