Preprosto več za vas
Mario Šilec je naš dolgoletni dobavitelj, ki Lidlovo tržnico zalaga s svojimi okusnimi slovenskimi jabolki.
Kakšen je bil vaš prvi stik s podjetjem Lidl?
Moram priznati, da se tega niti ne spomnim najbolje, saj je minilo že kar nekaj let. Smo pa prvi korak naredili mi. Lidl smo namreč kontaktirali takoj, ko so se odprle prve trgovine pri nas. Na prvi sestanek smo odšli v Avstrijo, kjer pa do sodelovanja še ni prišlo. Nekaj let kasneje je Lidl kontaktiral nas. Srečali smo se na spoznavnem sestanku, kjer so se predstavili in ugotovili, da smo sposobni zadostiti njihovim potrebam glede količine jabolk, načina pakiranja in seveda kakovosti. Začeli smo počasi in kaj kmalu ugotovili, da smo s sodelovanjem zadovoljni oboji, in tako je še danes, 11 let kasneje.
Koliko časa je minilo od prvega sestanka do trenutka, ko so bila vaša jabolka prvič na Lidlovih policah?
Vse skupaj je steklo zelo hitro, saj je od prvega sestanka pa do trenutka, ko so se naša jabolka znašla na Lidlovih policah, minil dober mesec. V Lidlu imajo res utečen sistem, in ko enkrat ujameš njihov ritem, je vse samo še lažje.
Ste se na začetku sodelovanja srečevali s kakšnimi ovirami in strahovi? Kako ste jih premagovali?
Večjih ovir ni bilo. Delo s trgovskimi verigami nam ni bilo tuje, je pa res, da ima vsaka veriga svoje zahteve, tudi Lidl. Tem zahtevam se moraš, če si želiš sodelovanja, pač prilagoditi. V primeru Lidla je bil to nakup embalaže, ki smo jo potrebovali za pakiranje jabolk. Kar se tiče strahov, pa jim ne bi rekel strahovi, morda raje novosti. Na primer Lidl zahteva certifikat GlobalG.A.P., ki ga prej nismo potrebovali, zato je bila to za nas novost. Nismo vedeli, kako ga bo pridobiti. Ko pa smo se zadeve lotili, smo kaj kmalu ugotovili, da to ni nič groznega.
Omenili ste certifikat GlobalG.A.P. Kaj ta certifikat pomeni v praksi?
V praksi to za pridelovalca pomeni predvsem nekaj dodatne birokracije, hkrati pa v sistem prinese več ali pa še več reda in skrbnosti. Pomembno je predvsem, da vsak korak v proizvodnji, pakiranju in skladiščenju natančno zabeležimo. Tu bi morda še omenil, da ima Lidl zelo stroge standarde glede ostankov FFS v sadju in zelenjavi. Dovoljena je samo tretjina tistega, kar je zakonsko predpisano v Sloveniji, in je seveda zato treba prilagoditi pridelavo.
Kaj pa je sodelovanje z Lidlom prineslo vaši kmetiji?
Sodelovanje z Lidlom je naši kmetiji dolgoročno zagotovo prineslo stabilnost in varnost. Z leti smo glede na njihove želje in potrebe po sortah obnavljali, širili sadovnjake in sadili sorte, za katere vemo, da jih Lidl želi oziroma se tam dobro prodajajo. Pri zelenih jabolkih je klasika zlati delišes, pri rdečih pa sta v glavnini gala in prebold.
Kako Lidl rešuje reklamacije? So vam že kdaj zavrnili jabolka?
Seveda se je v vseh teh letih tudi to že zgodilo, lahko pa se pohvalim, da zadnjih nekaj let reklamacij ni bilo. Spomnim se primera, ko smo dobili zavrnjena jabolka, ker so bila obtolčena. Šlo je za našo napako, saj pri pakiranju nismo pravilno nastavili nastavitev na pakirnem stroju. Seveda se to zgodi. Jabolka smo prevzeli nazaj in jih zamenjali. Tudi se je že zgodilo, da je bilo jabolko malce prezrelo, na kar lahko vpliva več dejavnikov. A se to ne dogaja pogosto in nam vedno uspe reklamacije rešiti tako, da je zadovoljstvo na obeh straneh.
Ali zmorete celoten dogovorjeni pridelek pridelati sami ali imate kakšne zunanje izvajalce, ki vam pomagajo?
Če je leto normalno, torej ni kakih ekstremnih vremenskih ali drugih naravnih pojavov, imamo dovolj lastne pridelave. V nasprotnem primeru, torej če nam lastnih jabolk ne uspe pridelati dovolj, pa imamo urejene tudi druge poti odkupa jabolk tako od slovenskih kot od tujih pridelovalcev. Seveda je to na embalaži ustrezno označeno.
Kakšna je Lidlova politika plačil?
Glede plačila res nimam pripomb in jih moram pohvaliti, saj je vedno tako, kot je dogovorjeno. Jabolka dostavimo, izdamo račun in v roku 30 dni je plačilo izvedeno. Vedno se držijo roka in še nikoli ni bilo zamude. To nam veliko pomeni.
Kolikšne količine jabolk so potrebne, da letno zadostite Lidlovim potrebam ali, bolje rečeno, dogovorjenim količinam?
Količine so vsako leto večje, saj tudi Lidl vidno raste, vsako leto se odpirajo nove in nove poslovalnice, posledično raste tudi količina prodanih jabolk. V lanskem letu smo prodali med 1.600 in 1.700 ton jabolk.
Domači pridelki so višje kakovosti, Lidl pa je znan kot nizkocenovni prodajalec. Kako ste določili ceno svojega pridelka v Lidlu? Je to odločitev, ki jo sprejme podjetje samo, ali ste imeli kaj besede pri tem? Kdo je po vašem trši pogajalec, vi ali Lidl?
Ceno določamo tedensko. Vsak teden v torek pošljem ponudbo, in če se nasprotna stran, se pravi Lidl, strinja, potem je to to, če ne, pa pokličejo, ali se da kaj narediti pri ceni. Ali smo kje malce preveč napeli in ali lahko kaj prilagodimo. Slednje predvsem takrat, ko je na policah kakšna akcija in mora biti cena nižja. Vse je stvar dogovora, tudi če je na eni strani želja po nižji ceni, na drugi pa po višji, se dogovorimo, sistem je utečen in ne prihaja do nobenih težav. To potrjuje tudi dejstvo, da naše sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo traja že 11 let.
Kako v Lidlu poskrbijo za vaše pridelke po tem, ko jih vi dostavite? Kako zagotovijo kakovost in svežino?
Kot Lidlov dobavitelj seveda tudi sam kupujem v Lidlu, ker se mi zdi to prav. Jaz vedno pravim, da glede na to, da mi živimo na račun Lidla, se mi zdi prav, da tudi sami hodimo v trgovino v Lidl. Jabolk tam sicer res ne kupujem, moram pa priznati, da jih vedno pogledam. Ob tistem ponosu, ko na polici vidim svoja, sem seveda pozoren tudi na njihovo svežino. Eno je sveže na pogled, drugi kazalnik pa je na embalaži zapisana lot številka, ki mi pove, da so jabolka na polici vedno stara dva do štiri dni, kar je v bistvu ekspresno. To v praksi pomeni, da mi jabolka v nedeljo pripeljemo v Lidlovo skladišče, v ponedeljek ali torek pa so že na Lidlovih policah. Posledično so seveda tudi dostave večkrat tedensko. Mi dostavljamo trikrat tedensko.
Ali ste obveščeni o prodanih količinah, dobite podatke o tem, kakšno je zanimanje za vaš pridelek?
Ne, teh povratnih informacij ne dobimo. Kakšen je trend prodaje, pa vidimo, ko dobimo naročila za teden dni vnaprej. Po tem ima Lidl čas, da 24 ur pred dostavo naročilo še korigira. Tako lahko rečem, da v bistvu trend prodaje ugotavljamo glede na to, kako se naročilo povečuje ali pa zmanjšuje. Natančnih količin pa ne dobimo.
Če bi Lidl še enkrat potrkal na vaša vrata, bi se ponovno odločili enako in zakaj?
Seveda, ker je sodelovanje z njimi enostavno, so prilagodljivi in se lahko z njimi vedno vse dogovorimo. Njihov sistem je utečen in dobro zastavljen, kar naše delo olajša. Vse zgoraj našteto pa seveda potrjuje naše dolgoletno sodelovanje.
Za konec morda še kakšna zanimiva prigoda iz vseh let sodelovanja?
Ni ravno prigoda, smo pa zaradi Lidla stopili tudi pred kamero. Priznati namreč moram, da je bilo nastopanje pred kamero zame od nekdaj zelo mučno. Pa vendar smo s pomočjo Lidla premagali tudi to tremo in stopili pred kamere.
Za konec, kaj je tisto, brez česar pridelovalec ne more sodelovati z Lidlom?
Osnova je to, kar sem že omenil – certifikat. Brez tega ne gre, je pa morda pomembno še enkrat omeniti tudi to, da ima Lidl zelo stroge standarde glede ostankov FFS v sadju in zelenjavi.