Zgodba o vinu pri Erzetičevih sega v daljno leto 1725, še danes pa v njej ne manjka ljubezni do Goriških Brd in domače zemlje. Skozi stoletja so tako pri Martinovih, kot domačiji še vedno pravijo sosedje, nastajala vrhunska vina, danes pa Erzetičevo zavidljivo tradicijo nadaljuje Andrej Erzetič, Lidlov mladi vinar.

Kljub temu, da je Andrej žilico za vinarstvo podedoval od očeta Aleksija, je nono Anton zagotovo legenda Erzetičeve zgodbe o vinu, saj ga častitljivim letom navkljub največkrat najdete prav v vinogradu. Tradicija se v njihovi kleti zagotovo počuti domače, kar dokazujejo tudi globoko v zemljo zakopane amfore, v katerih na starodaven način zori vino.

Ob tem Mira Šemić dodaja, da je prav tradicija tisto, kar odlikuje vsako steklenico z družinskim podpisom Erzetič.

Pravijo, da iz trte prisojnih Radgonsko-Kapelskih goric nastaja žlahtno vino, ki se mu ne bi odrekli niti bogovi. Kot nam pove enologinja Klavdija Topolovec Špur, se zgodba o vinu Radgonskih Goric začne daljnega leta 1852, ponos kleti pa zagotovo predstavlja prva in največkrat nagrajena slovenska penina.

O penini iz Radgonskih Goric so že leto kasneje pisale Bleiwesove Novice, danes pa je izraz penina postal generično poimenovanje za slovenska peneča vina. Mira Šemić Klavdijo opiše kot milo ter mirno osebo, ki vseeno ustvarja zelo strastna vina, saj nešteto mehurčkov v vsakem kozarcu penine kar prekipeva od življenja.

In ker Klavdija pravi, da penina ni izdelek temveč pridelek, lahko rečemo, da v Radgonskih Goricah resnično pridelujejo vrhunsko penino.

Vina kleti Puklavec se že od leta 1934 rojevajo v osrčju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer so vinogradništvu ponujeni idealni mikroklimatski pogoji. Rezultat tega daru narave so elegantna vina, ki so ustvarjena z brezkompromisno predanostjo. Vendar pa vam vse in še več o vinu lahko pove Iztok Klenar, enolog kleti Puklavec.

Iztok pravi, da so njihova vina prav tako harmonična ter ekspresivna kot pokrajina, ki grozdju daje dom. Mira Šemić o njem pove, da ga odlikuje inovativnost, s katero poslanstvo sleherne kleti dvigne na najvišji nivo. In če boste Iztoka najverjetneje našli med sodi, vas bo v vinogradu zagotovo pričakal vodja vinogradništva Branimir Žlicar.

Z roko v roki tako Iztok in Branimir skrbita, da je v vsako kapljico vina ujet nezamenljiv značaj te osupljive vinorodne regije.

Če vprašate Stojana Ščurka, je dobro vino kot umetnost, kar mu brez slabe vesti lahko verjamemo na besedo, saj se Ščurkovi z vinogradništvom ukvarjajo pravzaprav od nekdaj. Zapisano pa je, da je že Stojanov nono Franc obdeloval kakšen hektar trt, ki jih je znal mojstrsko preliti v dobro vino.

Danes Stojan s svojimi petimi sinovi obdeluje in neguje kar 20 hektarjev vinogradov, ki se razprostirajo po Goriških Brdih. Kot pravi Mira Šemić, v njihovi kleti ne manjka radosti, čeprav se med šestimi odraslimi moškimi mnenja hitro pričnejo kresati, kar gre pripisati strasti do vinarstva, ki jo imajo vsi Ščurkovi pravzaprav v krvi.

In prav iz te radosti nastajajo sveža, a polna prvovrstna vina, ki jim do zadnje kapljice ostaja zvesta butična klet Ščurek.