Obrano kot doma. Izbrano kot v Lidlu.
Če je resnica v vinu, se njegova zgodba skriva v ljudeh. Zgodba, ki ni iz trte izvita, saj se prenaša iz roda v rod. Do roba polna je tradicije in ljubezni do s soncem obsijanih gričev. Tam namreč zori žlahtna kapljica. Ob spremljavi burje ali klopotca. Morda bela, morda rdeča, zagotovo pa domača. Slovenska. Odlikuje jo neukrotljiv značaj rok, ki so jo s trdim delom ustvarile. Zato spoznajte naše vinarje, s katerimi se začne vsaka zgodba o vinu.

MIRA ŠEMIĆ ^{_{vinska strokovnjakinja}}

Mira Šemić je prva dama našega vinskega sveta, saj je edina ženska na Balkanu, ki se lahko pohvali z nazivom vinske akademičarke. Mira je prepričana, da vodo potrebujemo za življenje, vino pa za radost življenja, zato je zagotovo najboljši sogovornik, ko pogovor nanese na zgodbo o vinu.

MIRA PRIPOROČA

VINARSTVO ERZETIČ

“Vino Don je kot moj lastoročni podpis.”

Andrej Erzetič

Zgodba o vinu pri Erzetičevih sega v daljno leto 1725, še danes pa v njej ne manjka ljubezni do Goriških Brd in domače zemlje. Skozi stoletja so tako pri Martinovih, kot domačiji še vedno pravijo sosedje, nastajala vrhunska vina, danes pa Erzetičevo zavidljivo tradicijo nadaljuje Andrej Erzetič, Lidlov mladi vinar.

Kljub temu, da je Andrej žilico za vinarstvo podedoval od očeta Aleksija, je nono Anton zagotovo legenda Erzetičeve zgodbe o vinu, saj ga častitljivim letom navkljub največkrat najdete prav v vinogradu. Tradicija se v njihovi kleti zagotovo počuti domače, kar dokazujejo tudi globoko v zemljo zakopane amfore, v katerih na starodaven način zori vino.

Ob tem Mira Šemić dodaja, da je prav tradicija tisto, kar odlikuje vsako steklenico z družinskim podpisom Erzetič.

MLADI VINAR SLOVENIJE 2020 JE ANDREJ ERZETIČ

Na natečaju Mladi vinar Slovenije leta 2020 je naziv najboljšega mladega vinarja prejel Andrej Erzetič z rdečim cuvéejem Don 2017.

RADGONSKE GORICE

“Penino lahko uživamo kadarkoli, ne samo ob praznovanjih.”

Klavdija Topolovec Špur

Pravijo, da iz trte prisojnih Radgonsko-Kapelskih goric nastaja žlahtno vino, ki se mu ne bi odrekli niti bogovi. Kot nam pove enologinja Klavdija Topolovec Špur, se zgodba o vinu Radgonskih Goric začne daljnega leta 1852, ponos kleti pa zagotovo predstavlja prva in največkrat nagrajena slovenska penina.

O penini iz Radgonskih Goric so že leto kasneje pisale Bleiwesove Novice, danes pa je izraz penina postal generično poimenovanje za slovenska peneča vina. Mira Šemić Klavdijo opiše kot milo ter mirno osebo, ki vseeno ustvarja zelo strastna vina, saj nešteto mehurčkov v vsakem kozarcu penine kar prekipeva od življenja.

In ker Klavdija pravi, da penina ni izdelek temveč pridelek, lahko rečemo, da v Radgonskih Goricah resnično pridelujejo vrhunsko penino.

PUKLAVEC FAMILY WINES

“Naš cilj je ponuditi iskreno pridelano slovensko vino.”

Iztok Klenar

Vina kleti Puklavec se že od leta 1934 rojevajo v osrčju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer so vinogradništvu ponujeni idealni mikroklimatski pogoji. Rezultat tega daru narave so elegantna vina, ki so ustvarjena z brezkompromisno predanostjo. Vendar pa vam vse in še več o vinu lahko pove Iztok Klenar, enolog kleti Puklavec.

Iztok pravi, da so njihova vina prav tako harmonična ter ekspresivna kot pokrajina, ki grozdju daje dom. Mira Šemić o njem pove, da ga odlikuje inovativnost, s katero poslanstvo sleherne kleti dvigne na najvišji nivo. In če boste Iztoka najverjetneje našli med sodi, vas bo v vinogradu zagotovo pričakal vodja vinogradništva Branimir Žlicar.

Z roko v roki tako Iztok in Branimir skrbita, da je v vsako kapljico vina ujet nezamenljiv značaj te osupljive vinorodne regije.

VINA ŠČUREK

“Dobro vino moraš pridelati, predvsem pa začutiti.”

Stojan Ščurek

Če vprašate Stojana Ščurka, je dobro vino kot umetnost, kar mu brez slabe vesti lahko verjamemo na besedo, saj se Ščurkovi z vinogradništvom ukvarjajo pravzaprav od nekdaj. Zapisano pa je, da je že Stojanov nono Franc obdeloval kakšen hektar trt, ki jih je znal mojstrsko preliti v dobro vino.

Danes Stojan s svojimi petimi sinovi obdeluje in neguje kar 20 hektarjev vinogradov, ki se razprostirajo po Goriških Brdih. Kot pravi Mira Šemić, v njihovi kleti ne manjka radosti, čeprav se med šestimi odraslimi moškimi mnenja hitro pričnejo kresati, kar gre pripisati strasti do vinarstva, ki jo imajo vsi Ščurkovi pravzaprav v krvi.