Strastna poznavalka domačih in tujih vin

O Miri Šemić


Uvodoma se pomaknimo malo južneje, v dobrih 300 kilometrov oddaljeno Banja Luko, kjer se je Mira Šemić rodila. V tem mestu je ostala vse do poznih najstniških let, torej do konca gimnazije. Po zaključku srednje šole jo je pot ponesla v Ljubljano, kjer je doštudirala ekonomijo. Zaljubila se je v romantični utrip slovenske prestolnice, zato je tu ostala do danes.

Že v mladosti je bila izredno zgovorna in iznajdljiva, to pa sta bila verjetno tista dva razloga, zaradi katerih jo je k sodelovanju povabil Celovški sejem. »Vrsto let sem v Ljubljani delala zanje, hkrati z zastopništvom pa sem vodila štiri različna podjetja. Opravljala sem torej pet služb, kar mi v mladih letih ni povzročalo nikakršnih težav,« se proti hitremu tempu, ki ga je živela na prelomu tisočletja, ozre naša najboljša poznavalka vin.

Leta 1995 je na Miklošičevi ulici v Ljubljani odprla restavracijo Monroe in jo vodila vse do leta 2003. »Bili smo med prvimi, ki smo nudili degustacijske jedilnike. Poleg tega smo imeli kar 128 vinskih etiket, ki se jih je dalo kupiti na kozarec,« opiše kamenček, s katerim je prispevala k pisanemu mozaiku ljubljanske kulinarične podobe.

V tem obdobju je tudi začela odkrivati čarobni svet vina. Ker ji misel in beseda gladko tečeta, več kot očitno pa je, da jo je narava obdarovala z izostrenim vonjem in okusom, se je začela spogledovati še s svetom sommelierstva in parčkanja. Parčkanja vin in hrane, da ne bo pomote. 

Sprva je postala sommelierka in postopoma napredovala do najvišje, III. stopnje. Zatem je diplomirala na ugledni londonski vinski šoli. Kasneje je do potankosti raziskala vse čare rebule in na vinski akademiji v Avstriji pridobila še naziv vinskega akademika.

Danes svoje znanje o vinu in jedači z veseljem deli, zato redno pripravlja Malo vinsko šolo in Vinsko šolo za mlade. Obe njeni izobraževanji, na katerih nikdar ne manjka strasti in iskrivih komentarjev, sta vsakokrat nabito polni.

Toda Mira Šemić ne počne le tega, ampak tudi svetuje gostincem in se ukvarja s kuharskimi kapami. Te omenjamo zato, ker je v Slovenijo prinesla ocenjevanje za znameniti francoski gastronomski vodnik Gault & Millau, ki restavracije ocenjuje tako, da jim namesto zvezdic pripenja kuharske kape.

Ob vsem tem pa vedno znova rada ponovi svoj življenjski moto in hkrati zaščitni znak: »Vodo potrebujemo za življenje, vino za radost življenja.«

 

Minister za zdravje opozarja: „Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!”