Urška - video

Izlet na slap Peričnik z Urško

Lidlova vitalnica gre v naravo! Skupaj z Urško Ahac se odpravite na izlet do slapa Peričnik in odkrijte vse poti ter skrivne kotičke čudovite Gorenjske. Kje parkirati, kaj vzeti s seboj in koliko časa traja izlet, izveste v videu. 

KAM NA DALJŠI SPREHOD?

Naravi zdravi – to dejstvo v zadnjih letih postaja z raziskavami vse bolj potrjeno in zato se narava, gibanje v njej ali zgolj preživljanje časa na svežem zraku uporablja kot terapevtsko sredstvo pri različnih bolnikih. To, da ostajamo blizu naravi, jo opazujemo in spremljamo vse njene male spremembe, je neke oblike samozdravljenje, ki ga težko nadomesti katerokoli umetno okolje.

 

Če k temu dodamo še gibanje, za katerega vemo, da ima direkten vpliv na sproščanje endorfinov in nižanje stresnih hormonov, pa obstaja velika verjetnost, da se bomo z daljšega sprehoda vrnili bolj pokončni kot drevesa.

 

Večina izmed nas si med tednom sprehodov, ki so daljši od dveh ur, ne more privoščiti. Tako polni pričakovanj čakamo na vikend, za katerega si v naprej obljubljamo, da bo nepozaben in da si bomo z njegovo pomočjo zagotovo napolnili baterije za naslednje izzive. Da bo temu res tako, sem za vas pripravila opis petih destinacij, ki nikoli ne razočarajo.

 

(Opozorilo: Vedno, ko se spravim k pisanju takšnih vsebin, se v meni zbudi neučakan pustolovec, ki posledično še toliko težje dočaka vikend. Če imate v sebi zametke raziskovalca tudi sami, vam priporočam, da si ta zapis prihranite do petka popoldan 😊 ).

 

Filter, ki ga uporabljam pri izbiri poti, zajema sledeče parametre:

  • pot je primerna za nosečnice, družine z malimi otroki in za kužke,
  • pot je označena kot lahka ali srednje zahtevna in predvsem varna,
  • od izhodišča do cilja ne potrebujemo več kot 2 uri – kar pomeni, da nam cela pot vzame maksimalno 4 ure,
  • pot je razgledna, pomirjujoča in predvsem ne preveč komercialna, saj mi ogromno pomeni to, da se ognem gručam turistov.

Slap Peričnik

Obisk tega mogočnega stražarja, ki čuva ledeniško dolino Vrata, je svojevrsten v vseh letnih časih – pozimi nam dih jemlje ledena zavesa kapnikov, ki nastane, če so temperature dovolj pod ničlo, poleti pa je sprehod v tem okolju dobrodošla osvežitev glede na sicer visoke temperature.

Slap se deli na dva dela –zgornjega, ki je visok 16 m, in mogočnejšega spodnjega, ki ima kar 52 m padca.

 

  • Izhodišče: Označeno parkirišče ob Triglavski Bistrici, na začetku doline Vrata
  • Cilj: Slap Peričnik – zgornji slap
  • Čas hoje do vrha: cca. 1 h
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Višinska razlika poti: cca. 200 m vzpona
  • Priporočena oprema poleti: nizki pohodni čevlji, športna oprema, nahrbtnik s prigrizki in pijačo, zaščitna kapa in očala
  • Priporočena oprema pozimi: visoki pohodni čevlji, športna oprema, topla jakna (v senčnem, vlažnem predelu je temperatura precej nižja kot na soncu), nahrbtnik s prigrizki in pijačo, topla kapa
  • Opis poti: Parkiramo na parkirišču pri mostu, na začetku doline Vrata. Nadaljujemo po levem ali desnem bregu Triglavske Bistrice. Pot nas vodi do Koče pri Peričniku, pri kateri nadaljujemo desno po označeni poti. Ta nas najprej vodi do spodnjega slapa, lahko pa jo za 10 min podaljšamo in jo zaključimo pri zgornjemu slapu.

ZAPOTNIŠKI SLAPOVI

Zadnja trenta

Dolina Trente je še ena izmed ledeniških dolin v Triglavskem narodnem parku. Njena oddaljenost od večjih mest je verjetno glavni razlog, da je do danes uspela ohraniti svojo pristnost, ki jo začutimo na vsakem koraku. Enega izmed mnogih biserov, ki jih ta dolina skriva, najdemo na koncu Zadnje Trente. Objet je z mogočnimi gorami, kot so Prisank, Razor, in seveda kraljem tega območja − Bavškim Grintavcem. Govorimo o Zapotoških slapovih.

  • Izhodišče: Koča pri izviru Soče (Lahko parkiramo že tukaj in si ob povratku pogledamo še ta izvir ali pa nadaljujemo po makadamu še slaba 2 km in parkiramo na parkirišču na koncu ceste.)
  • Cilj: Zapotoški slapovi
  • Čas hoje do vrha: cca. 2 h
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Višinska razlika poti: cca. 150 m vzpona
  • Priporočena oprema poleti: nizki pohodni čevlji, športna oprema, nahrbtnik s prigrizki in pijačo, zaščitna kapa in očala
  • Priporočena oprema pozimi: visoki pohodni čevlji, športna oprema, topla jakna (v senčnem, vlažnem predelu je temperatura precej nižja kot na soncu), nahrbtnik s prigrizki in pijačo, topla kapa
  • Opis poti: S parkirišča sledimo oznakam za Zapotoške slapove, ki nas usmerijo mimo zapornice v široko strugo Suhega potoka. Markirana pot kmalu preči strugo in poteka po njeni levi strani. Po cca. 30 min hoje pridemo do melišča, kjer se pot cepi na dve strani – ena vodi proti planini Zapotok in Bavškemu Grintavcu, druga pa do Zapotoških slapov. Za ogled prvega slapa enostavno sledimo strugi, neoznačena steza do ostalih slapov pa preči strugo in se nadaljuje po gozdu na desni strani potoka. Sledimo torej strugi in kmalu smo že v skalnatem objemu prvega 15-metrskega slapa, ki pada v turkizen ledeno-mrzel tolmunček. Na samem področju je več slapov različnih obsegov in višin, ki so, odvisno od razmer, tudi bolj ali manj dostopni. Za obisk divjega dvopramnega slapišča, visokega do 73 m, se priporoča najem vodnika, saj je lahko dostop do njega zelo otežkočen. Ostale, nižje slapove, pa lahko odkrivamo, če sledimo razvejani strugi potoka.

RAZISKOVANJE OKOLICE BOHINJA IN BOHINJSKEGA JEZERA (UKANŠKA SUHA, RAZGLEDIŠČE PEČ)

Bohinj

Obisk Bohinja in sprehod okrog Bohinjskega jezera sta lahko že sama po sebi zadosten razlog, da v nahrbtnik spakiramo priboljške, ki nam bodo pomagali ohranjati energijo skozi cel dan. Da pa ne bo izlet povsem klasičen, spodaj dodajam še dve destinaciji, ki bosta vaš sprehod zagotovo popestrili.

Zanimivost: V ljudskem izročilu najdemo v zvezi s Bohinjem polno pregovorov in rekov, ki so povezani z vremenom. Eden najbolj poznanih je ta, da ima tam dež ta mlade. Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagajo strokovnjaki, so sicer ugotovili, da Bohinj po številu padavinskih dni ne izstopa, je pa res, da v Bohinju tedaj pade večja količina padavin kot drugod. Zatorej dodaten pregled napovedi in/ali dežna jakna sigurno ne bosta odveč.

UKANŠKA SUHA

Verjetno vsem poznan Slap Savica je v naši deželi eden najbolj obiskanih slapov. Le malokdo pa ve, da je le odtegljaj stran slap Ukanške Suhe, ki je skoraj da neobiskan, vendar zato še toliko bolj čudovit. Ker lahko reka Suha v vročih poletnih mesecih presahne, svetujemo, da se tja odpravite po dežju ali pa v spomladanskih in jesenskih mesecih.

 

  • Izhodišče: plačljivo parkirišče pod Voglom ali pri kampu Zlatorog
  • Cilj: Ukanška Suha − slap
  • Čas hoje do vrha: cca. 1h
  • Zahtevnost: srednje zahtevna neoznačena pot
  • Višinska razlika poti: cca. 100 m vzpona
  • Priporočena oprema poleti: nizki pohodni čevlji, športna oprema, nahrbtnik s prigrizki in pijačo, zaščitna kapa in očala
  • Priporočena oprema pozimi: visoki pohodni čevlji, športna oprema, topla jakna (v senčnem, vlažnem predelu je temperatura precej nižja kot na soncu), nahrbtnik s prigrizki in pijačo, topla kapa
  • Opis poti: Pod postajo žičnice Vogel nadaljujemo po makadamski cesti do obračališča, kjer se cesta nadaljuje v strmo smučarsko progo. Nadaljujemo po brezpotju, pri čemer je potrebno sestopati po grebenu nad sotesko okoli 300 m. Slap bomo prej slišali, kot videli, bo pa zvok služil kot potrdilo, da smo na pravi poti.

RAZGLEDIŠČE PEČ

  • Izhodišče: plačljivo parkirišče pri Kramarju ob Bohinjskem jezeru
  • Cilj: Peč
  • Čas hoje do vrha: cca. 30 min
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Višinska razlika poti: cca. 100 m vzpona
  • Priporočena oprema poleti: nizki pohodni čevlji, športna oprema, nahrbtnik s prigrizki in pijačo, zaščitna kapa in očala
  • Priporočena oprema pozimi: visoki pohodni čevlji, športna oprema, topla jakna (v senčnem, vlažnem predelu je temperatura precej nižja kot na soncu), nahrbtnik s prigrizki in pijačo, topla kapa
  • Opis poti: Od parkirišča se odpravimo v smer Fužin. Ko prečkamo cesto, prispemo do mostu, pri katerem nas pričaka zemljevid Bohinja in okolice ter table, na katerih je označena tudi pot do Peči. Usmerimo se v rahel klanec, prek travnika do gozda, kjer nas rahlo vzpenjajoča pot vodi do čudovitega razgledišča Peč, s katerega vidimo celoten Bohinj in Bohinjsko jezero.

 

PLANINA SPODNJA DOLGA NJIVA

Dolga njiva

Vsi, ki izlet v hribe označite kot »dober« le pod pogojem, da ta zajema tudi kvalitetno hribovsko kulinariko, potem vas obisk planine Dolga njiva in njene planšarije zagotovo ne bo pustil ravnodušne. Ta destinacija je odlična izbira za vse z malimi otroki, saj vas na planini pričakajo kravice, osliček in druge domače živali, ki pa niso prav nič sramežljive.

Nasvet: Za vse, ki se na to pot odpravljate brez otrok (ali le v spremstvu svojih kosmatincev), pa priporočam nadaljevanje na eno izmed sosednjih planin ali vršacev ter na koncu, kot nagrado, pogostitev na Planšariji Dolga Njiva.

Priporočene destinacije kot možnost nadaljevanja izleta (izhodišče na planini Spodnja Dolga njiva):

  • Planina Zgornja Dolga Njiva (25 min hoje)
  • Mala Košuta (55 min hoje)
  • Tegoška Planina (slabi 2 h hoje),
  • Plešivec ( 1 h hoje)
  • Košutnikov Turn (1h 45min hoje)
  • Izhodišče: Pod Krnico (Iz Tržiča nas cesta vodi v smer vasi Jelendol in Medvodje. V vasi Medvodje zavijemo levo proti Košuti na gozdno cesto, ki ji sledimo do križišča pri Košutniku. Tu zavijemo desno in se peljemo do parkirišča pri manjšem kamnolomu.)
  • Cilj: Spodnja Dolga njiva
  • Čas hoje do vrha: cca. 30 min
  • Zahtevnost: lahka označena pot
  • Višinska razlika poti: cca. 150 m vzpona
  • Priporočena oprema poleti: nizki pohodni čevlji, športna oprema, nahrbtnik s prigrizki in pijačo, zaščitna kapa in očala
  • Priporočena oprema pozimi: visoki pohodni čevlji, športna oprema, topla jakna (v senčnem, vlažnem predelu je temperatura precej nižja kot na soncu), nahrbtnik s prigrizki in pijačo, topla kapa
  • Opis poti: S parkirišča se usmerimo na kolovoz, ki se odcepi levo od ceste. Kolovoz gre v gozd in se zmerno vzpenja, pri tem pa najprej preči manjši in nato večji potoček. Kolovoz, ki ima nekaj bližnjic, naredi nekaj ovinkov in nas po dobrih 15 minutah pripelje na pašnike planine Spodnja Dolga njiva. Po kratki hoji po planini pa nas pot pripelje do razpotja, kjer so smerokazi. Usmerimo se desno v smeri poti Košutnikov turn − vzhodni pristop. Zložna pot nas po nekaj deset korakih hoje pripelje do pastirske koče na planini Spodnja Dolga njiva.

SLEMENOVA ŠPICA

Slemenova špica

Čeprav je to destinacija, ki je lahko predvsem v času pozne jeseni, ko rumenijo zanjo značilni macesni, precej obiskana, bi bil greh, če bi jo iz tega zapisa izpustila. Slemenova špica ali Sleme je slabih 2000 m visoka gora v Julijskih Alpah. Do izhodišča za njen vzpon nas vodi razgledna Vršiška cesta, ki je lahko že sama po sebi edinstveno doživetje. Vendar pa se tam crkljanje naših oči šele prične. Ko enkrat prispete do vrha Slemena, ste nagrajeni s prizorom, ki ga lahko sicer opazujete na najlepših razglednicah in koledarjih – viharniški macesni, ki v pozni jeseni lepo rumenijo, v ozadju pa mogočni Jalovec, Mojstrovka in Ponce. S same špice boste videli tudi skakalnice v Planici in Karavanke ter Avstrijo. Prava paša za oči!

  • Izhodišče: Vršič
  • Cilj: Slemenova špica
  • Čas hoje do vrha: 1 h 15 min
  • Zahtevnost: srednje zahtevna označena pot
  • Višinska razlika poti: cca. 300 m vzpona
  • Priporočena oprema poleti: nizki pohodni čevlji, športna oprema, nahrbtnik s prigrizki in pijačo, zaščitna kapa in očala
  • Priporočena oprema pozimi: visoki pohodni čevlji, športna oprema, topla jakna (v senčnem, vlažnem predelu je temperatura precej nižja kot na soncu), nahrbtnik s prigrizki in pijačo, topla kapa
  • Opis poti: S parkirišča zavijemo na pot, ki vodi na Mojstrovko in Sleme. Po krajšem vzponu nas pot pripelje do večje skale, na kateri opazimo napis Mojstrovka levo, mi pa nadaljujemo desno, v smeri Slemenove špice in Hanzove poti na Mojstrovko. Pot naprej se prečno vzpne ob vznožju Šitne glave, nato pa se nam z desne priključi pot od Erjavčeve koče. Sledi še kratek strm vzpon in pot nas pripelje na preval Vratca (1807m), kjer pridemo na naslednje razpotje. Od tu nadaljujemo po desni poti (levo Hanzova pot na Mojstrovko), ki se nekoliko spusti. Po nekaj minutah rahlega spusta nas pot pripelje nad dolino Tamar. Tu prečimo čudovita pobočja proti zahodu, pravljična pot med ruševjem pa med drugim preči tudi kratek, nekoliko bolj strm del, kjer nam je v pomoč jeklenica (še vedno precej nezahtevno). Nadaljujemo naravnost po poti, ki se le občasno bolj vzpne in nas kmalu pripelje do jezerc na Slemenu, s katerih je lep pogled na Jalovec. Naprej nadaljujemo rahlo proti desni mimo vpisne skrinjice na vrh Slemenove špice, ki jo dosežemo v nekaj minutah nadaljnje hoje.