Vino vedno izberemo tako, da ga prilagodimo priložnosti. Če bomo vino postregli k obroku, moramo najprej vedeti, kaj dobrega bomo skuhali, da lahko jedi pripnemo skladno vino.

Vino ne mara tresljajev in svetlobe, zato je najbolje, če ga spravimo v klet. Pomembno je le to, da imamo v kleti stalno temperaturo, ki se tudi giblje med 14 ali 16, poleti največ do 18 stopinj Celzija.

Klet zagotovo ni prostor, v kateri bi steklenice vina hranili dlje časa. Tu lahko steklenice vina ostanejo nekaj mesecev, morda največ pol leta. Vedeti moramo, da so idealni pogoji za hranjenje vina med 12 in 14 stopinj Celzija, tako hladno pa je le v redkih kleti. Vsekakor ni primerno, da vino hranimo v stanovanju, kajti tam je pretoplo.

Zagotovo je to temperatura. Največkrat se zgodi, da doma, a tudi v prenekateri restavraciji, postrežejo podhlajeno vino, kar pomeni, da ga na mizo postavijo neposredno iz hladilnika. Druga napaka je ta, da želimo na hitro ohladiti vino, pa steklenico postavimo v hladilno posodo, napolnjeno samo z ledom. Tudi tega nikdar ne smemo narediti, kajti vino vedno hladimo tako, da steklenico položimo v posodo, v kateri je polovica vode in polovica ledu. In še ena napaka, prav tako povezana s temperaturo – dostikrat se zgodi, da rdeče vino na mizo pride pretoplo. Sobna temperatura je za takšno vino previsoka, kajti ko postrežemo rdeče vino, to ne sme biti toplejše od 18 stopinj Celzija.

Vedno pravim, da je najpomembnejše pravilo to, da pravila ni. Pijmo tisto, kar nam ustreza! A če že želite nekaj osnovnih napotkov za kombiniranje hrane in vina: h lahki hrani gredo lahka vina, medtem ko k težji hrani raje ponudimo bolj korpulentna vina, takšna z večjim telesom, pa naj bodo to bela ali rdeča.

Če se zgodi, da steklenice ne izpraznimo, jo dobro zaprimo in postavimo v hladilnik. Koliko časa lahko steklenica ostane tam, je odvisno od sorte vina. Mlado, sveže vino bo samo še do naslednjega dne ohranilo vse arome. Bela in macerirana vina lahko ostanejo v hladilniku dan ali dva. In rdeče? Ah, rdeče … Tudi tega je dobro do konca popiti že naslednji dan. In ne pozabimo: ko vino vzamemo iz hladilnika, pazimo, da ga ne postrežemo takoj. Dobro je, če kako uro, morda dve ostane na sobni temperaturi, preden ga začnemo nalivati v kozarce.

Tudi to, komu med zbrano druščino naj natočimo prvi kozarec, je pomembno poglavje iz vinskega bontona. Takole svetuje Mira Šemić: »Najprej natočimo najstarejši dami, nato gremo po vrsti do najmlajše. Zatem se preselimo proti zbranim gospodom in tudi tukaj začnemo pri najstarejšemu, tako da nazadnje vino dobi najmlajši med moškimi.«

Ko točimo, kozarcev seveda ne napolnimo do roba, ampak nekako do tretjine, morda do slabe polovice. Vinu je treba pustiti prostor. Pa tudi: gostje si bodo ob steklenici dobre kapljice zagotovo vzeli čas, da si vino ogledajo, ga narahlo zavrtijo v kozarcu in šele nato uživajo v vseh njegovih vonjih in okusih.

Uveljavlja se trend univerzalnih kozarcev, v katere lahko postrežete vse vrste vina. Najbolj univerzalen kozarec je široki in balonasti kozarec za rdeče vino, saj v njemu vsako vino zapleše in zadiha.