Krožna pot po Vipavski dolini

• REGIJA: Goriška
• IZHODIŠČE: Vipava
• VMESNI CILJ: Štanjel (312 m)
• CELOTNA DOLŽINA POTI: 50,5 km
• DOLŽINA VZPONA: dva izrazitejša, več krajših
• PRIMERNO ZA: cestno, treking ali električno kolo
• TEREN/PODLAGA: asfalt
• SKUPNI VIŠINSKI METRI: 588
• ZAHTEVNOST: nezahtevno

ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE:

Kot vedno, lahko izlet začnete tudi v kakšnem drugem kraju, ali pa ga naredite v obratni smeri. Midva sva izbrala to smer, ker nama je zaradi vročine lažje, da najprej narediva del, kjer je več vzponov in se vračava pretežno po ravnini. Če greste v obratno smer, vas najprej čaka večji del ravnine in krajših vzponov in spustov ter si malo daljši vzpon in potem spust nazaj v Vipavo pustite za »piko na i«. V vsakem primeru vas cesta, ki vijuga med vinogradi, ne bo pustila ravnodušne, hkrati pa vas čakajo prelepi pogledi na hribovito in razgibano pokrajino. Če greste na izlet s počasnejšim tempom, potem morda lahko vzamete s seboj nahrbtnik z malico in se kje vmes ustavite in potem nadaljujete. Pomembno je, da si vsak oblikuje izlet s svojim tempom in glede na trenutne kondicijske zmožnosti.

ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE:

Kot vedno, lahko izlet začnete tudi v kakšnem drugem kraju, ali pa ga naredite v obratni smeri. Midva sva izbrala to smer, ker nama je zaradi vročine lažje, da najprej narediva del, kjer je več vzponov in se vračava pretežno po ravnini. Če greste v obratno smer, vas najprej čaka večji del ravnine in krajših vzponov in spustov ter si malo daljši vzpon in potem spust nazaj v Vipavo pustite za »piko na i«. V vsakem primeru vas cesta, ki vijuga med vinogradi, ne bo pustila ravnodušne, hkrati pa vas čakajo prelepi pogledi na hribovito in razgibano pokrajino. Če greste na izlet s počasnejšim tempom, potem morda lahko vzamete s seboj nahrbtnik z malico in se kje vmes ustavite in potem nadaljujete. Pomembno je, da si vsak oblikuje izlet s svojim tempom in glede na trenutne kondicijske zmožnosti.

Pogled proti Nanosu in odcep proti Vipavski dolini sta bila dovolj, da sem lažje zadihala. Gneča ni zame, res. Že pogled na vse zeleno iz avtoceste proti pred nama razprostrti dolini, je obetal. Razpeta med Trnovskim gozdom in Nanosom na severu ter Krasom na jugu je tiho čakala na naju, da iz avta povlečeva kolesa in se odpraviva na izlet. Sicer sem v teh koncih bila že večkrat (enkrat ali dvakrat smo »proslavljali« svež izvod revije Preprosto, drugič v super družbi zlezli čez ferate, celo v vojašnici sem prespala, ampak to so že druge zgodbe), s kolesom pa prvič. Zato je bilo navdušenje toliko večje!

Namig: Pred kolesarjenjem se namažite s kremo za zaščito pred soncem, vsaj z visoko, še bolje z zelo visoko zaščito (ZF 50+). Še posebej bodite pozorni na to, če ste več ur izpostavljeni športni aktivnosti na soncu.

Današnja specialiteta – »makadamčkanje« za uvod

Parkirala sva na lepem senčnem parkirišču ob drevoredu (tik ob nogometnem igrišču Vipava oz. v bližini Škofijske gimnazije Vipava), pripravila kolesi in vse ostalo (prigrizki, voda, rezervne zračnice, itd.), se na debelo namazala s kremo za zaščito pred soncem (vedno uporabljam zaščitni faktor 50+) in »uradno« štartala cca 200 m stran pri vojašnici. Seveda bi lahko že takoj iz parkirišča zavila desno po Goriški cesti, ampak sva želela malo čez staro jedro, ker je tako simpatično! In ja, s to romantiko sva zaključila po nekaj minutah, saj je pri Glavnem trgu celo gradbišče, zato sva se malo sprehodila po makadamu (nisva se jezila, prisežem, ampak smejala, ker ne glede na vsa načrtovanja, res skoraj vedno nekje »zamakadamim«, haha) in nadaljevala kar naprej po Goriški cesti v smeri proti avtocesti, čez veliko krožišče naravnost in čez dobre 3 km od štarta zavila ostro desno v smeri proti Štanjelu.

Kljub temu, da je bila glavna cesta, razen nekaj lokalnih avtomobilov in dveh traktorjev nisva srečala. Od tu naprej pa obljubim, vas čaka prava milina, paša za oči in prvi krajši vzpon (dobra 2 km) mimo kraja Manče. Sledi ležeren spust v prijetni senci in nato mimo kraja Čehovini do »glavne zvezde« tega izleta – do Štanjela. Da pa pridemo do tja, je potrebno še nekajkrat zavrteti pedala, saj se cesta ves čas vzpenja (prisežem, nič drastičnega, daaaaleč od ostalih klancev, ki so opisani v predhodnih blogih, se držim obljube, da bom bolj prijazno izbirala izlete).

Štanjel – romantika za (ne)kolesarje

Ko se pripeljete mimo ljubkega Kobdilja in »zviška« pogledate na železniško progo, ki jo prečkate, veste, da do Štanjela ni več daleč – nasprotno, kmalu za tem na svoji desni vidite, kako izza pšeničnega polja čaka na nas. Še nekaj ovinkov in ste tam! Seveda lahko ogled izpustite, sploh, če ste bili že večkrat, ampak mene to ne zmoti, saj vsakič odkrijem kaj novega! Imela sva dva plana, prvi je bil »Sigurno bo gneča. Narediva eno fotko, mogoče dve in šibava naprej.«. Na najino presenečenje se je zgodil drugi plan, saj kljub sobotnemu jutru tam ni bilo skoraj nikogar, tako da sva se zapeljala čez labirint uličic in nekajkrat zavila tudi v kakšno napačno.