
Obrano kot doma. Izbrano kot v Lidlu.
Če je resnica v vinu, se njegova zgodba skriva v ljudeh. Zgodba, ki ni iz trte izvita, saj se prenaša iz roda v rod. Do roba polna je tradicije in ljubezni do s soncem obsijanih gričev. Tam namreč zori žlahtna kapljica. Ob spremljavi burje ali klopotca. Morda bela, morda rdeča, zagotovo pa domača. Slovenska. Odlikuje jo neukrotljiv značaj rok, ki so jo s trdim delom ustvarile.
Zato spoznajte naše vinarje, s katerimi se začne vsaka zgodba o vinu.


VINA ŠČUREK, STOJAN ŠČUREK
Če vprašate Stojana Ščurka, je dobro vino kot umetnost, kar mu brez slabe vesti lahko verjamemo na besedo, saj se Ščurkovi z vinogradništvom ukvarjajo pravzaprav od nekdaj. Zapisano pa je, da je že Stojanov nono Franc obdeloval kakšen hektar trt, ki jih je znal mojstrsko preliti v dobro vino. Danes Stojan s svojimi petimi sinovi obdeluje in neguje kar 20 hektarjev vinogradov, ki se razprostirajo po Goriških Brdih. Kot pravi Mira Šemić, v njihovi kleti ne manjka radosti, čeprav se med šestimi odraslimi moškimi mnenja hitro pričnejo kresati, kar gre pripisati strasti do vinarstva, ki jo imajo vsi Ščurkovi pravzaprav v krvi. In prav iz te radosti nastajajo sveža, a polna prvovrstna vina, ki jim do zadnje kapljice ostaja zvesta butična klet Ščurek.

VINARSTVO ERZETIČ, ANDREJ ERZETIČ
Zgodba o vinu pri Erzetičevih sega v daljno leto 1725, še danes pa v njej ne manjka ljubezni do Goriških Brd in domače zemlje. Skozi stoletja so tako pri Martinovih, kot domačiji še vedno pravijo sosedje, nastajala vrhunska vina, danes pa Erzetičevo zavidljivo poslanstvo nadaljuje Andrej Erzetič, Lidlov mladi vinar. Kljub temu da je Andrej žilico za vinarstvo podedoval od očeta Aleksija, je nono Anton zagotovo legenda njihove zgodbe o vinu, saj ga častitljivim letom navkljub največkrat najdete prav v vinogradu. Tradicija se v njihovi kleti zagotovo počuti domače, kar dokazujejo tudi globoko v zemljo zakopane amfore, v katerih na starodaven način zori vino. Ob tem Mira Šemić dodaja, da je prav tradicija tisto, kar odlikuje vsako steklenico z družinskim podpisom Erzetič.

PUKLAVEC FAMILY WINES, IZTOK KLENAR
Vina kleti Puklavec se že od leta 1934 rojevajo v osrčju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer so vinogradništvu ponujeni idealni mikroklimatski pogoji. Rezultat tega daru narave so elegantna vina, ki so ustvarjena z brezkompromisno predanostjo. Vendar pa vam vse in še več o vinu lahko izda kar enolog Iztok Klenar. S ponosom pove, da so njihova vina prav tako harmonična ter ekspresivna kot pokrajina, ki grozdju daje dom. Mira Šemić nam pojasni, da Iztoka odlikuje inovativnost, s katero poslanstvo sleherne kleti dvigne na najvišji nivo. In če boste med sodi najverjetneje našli prav njega, vas bo v vinogradu zagotovo pričakal vodja vinogradništva Branimir Žličar. Z roko v roki tako Iztok in Branimir skrbita, da je v vsako kapljico vina ujet nezamenljiv značaj te osupljive vinorodne regije.

RADGONSKE GORICE, KLAVDIJA TOPOLOVEC ŠPUR
Pravijo, da iz trte prisojnih Radgonsko-Kapelskih goric nastaja žlahtno vino, ki se mu ne bi odrekli niti bogovi. Kot nam razloži enologinja Klavdija Topolovec Špur, se zgodba o vinu Radgonskih Goric začne daljnega leta 1852, ponos kleti pa zagotovo predstavlja prva in največkrat nagrajena slovenska penina. O penini iz Radgonskih Goric so že leto kasneje pisale Bleiwesove Novice, danes pa je izraz penina postal generično poimenovanje za slovenska peneča vina. Mira Šemić Klavdijo opiše kot milo ter mirno osebo, ki vseeno ustvarja zelo strastna vina, saj nešteto mehurčkov v vsakem kozarcu penine kar prekipeva od življenja. In ker Klavdija meni, da penina ni izdelek temveč pridelek, lahko rečemo, da v Radgonskih Goricah resnično pridelujejo vrhunsko penino.

MIRA ŠEMIĆ, VINSKA STROKOVNJAKINJA
Mira Šemić je prva dama našega vinskega sveta, saj je edina ženska na Balkanu, ki se lahko pohvali z nazivom vinske akademičarke. Mira je prepričana, da vodo potrebujemo za življenje, vino pa za radost življenja, zato je zagotovo najboljši sogovornik, ko pogovor nanese na zgodbo o vinu.