Preprosto več za vas
To dolino smo izbrali, ker smo iskali senco in nižje temperature. Pot načeloma poteka ves čas po senci in zato je primerna tudi za sprehod sredi dneva.
Štartali smo v Planici, potem pa se po cesti odpravili do koče v Tamarju, kjer smo si vsi privoščili posladek (Maksi si je kot lokacijo izbral senco v bližnjem gozdu, midva s partnerjem pa sva se pocrkljala kar v koči). Čas hoje v eno smer je 45min, 180m vzpona pa poskrbi, da je ta sprehod lepo razgiban.
Tamar
Dolina Krme je prečudovita alpska dolina, ki je na vzhodni strani obdana s strmimi stenami Stresenice, Klečice in Debele peči; na zahodni strani doline vidimo prepadna pobočja Rjavine, Luknje peči, Dimnikov in Macesnovca; proti severu pa se širi proti dolini Radovne, nad katero se dvigajo gozdnata pobočja nižjih vrhov. To destinacijo smo si izbrali, saj smo lahko združili prijetno s koristnim – oči se je povzpel na bližnje vrhove, midva s sinčkom pa sva se vozičkom odpravila od Kovinarske koče do zadnjega parkirišča v Krmi, od koder veliko ljudi začne svojo pot na naš najvišji vrh.
Cesta je makadamska, pretežno ravninska in predvsem zelo lepa. Po cca. 2km se cesta zaključi in tako sva na parkingu z Maksom pomalicala in se odpravila nazaj. Ker svež, gorski zrak, našemu otroku zelo odgovarja, je bil tudi ta sprehod uspešen.
Krma
Eden lepših sprehodov, ki smo jih zabeležili v Maksovem kratkem življenju, je bil definitivno sprehod do planine Uskovnice. Mi smo se do planine odpravili z vozičkom po cesti, ki vodi do koče, vendar pa se mi zdi ideja, da gremo naslednjič tja z nosilko, še veliko boljša. Namreč pešpot, ki vodi do planine je izjemno lepa, speljana mimo energijskih kamnov, ki delujejo zdravilno na celo telo.
Planina Uskovnica leži nižje, kot je parkirišče na Rudnem polju, kjer smo pustili avto. To ne pomeni nič drugega, kot to, da je sprehod do koče lažji, potem pa priporočamo, da si povrnete moči, saj boste ob povratku premagali slabih 200m vzpona. Hoja v eno smer vam bo vzela cca. 45min, nazaj pa malček več, saj vas čaka nekaj klančin.
Uskovnica
Na planino Dolga njiva se mora odpraviti vsak, ki ima rad odlično kulinariko, prepleteno s čudovitimi razgledi. Mi smo parkirali v Krnici in se po poti z blagim naklonom odpravili na 20min dolg sprehod, ki se je zaključil s kosilom v koči na planini. V kolikor imate v družini še kakšnega otroka, ki se že bolj zaveda svoje okolice, je ta planina idealna, saj nas na njej pozdravi pravi mali živalski vrt domačih živali. Dobro kosilo in kratek sprehod pa lahko zaključite s kopanjem v Dovžanovi soteski pri Tržiču, ki je v vročih poletnih mesecih idealna destinacija za ohladitev.
Planina Dolga njiva
Ni skrivnost, da veliko ljudi ob omembi mesta Bled, najprej pomisli na sprehod okoli jezera, ki je tudi meni eden izmed ljubših (in priročnejših). Vendar pa sama raje zavijem na bližnje hribe, ki so precej nizki, vendar vsi zelo razgledni in tako lahko jezero opazujem tudi iz drugih zornih kotov.
Osojnica je eden izmed takšnih vrhov, ki je izjemno razgleden in precej manj obiskan, kot njegova soseda Ojstrica. Če štartamo v Zaki sledimo pešpoti, ki je skupna obema vrhovoma.
Kmalu pridemo do označenega odcepa na razgledno Ojstrico, ki se nahaja v neposredni bližini na naši desni. Nadaljujemo v smeri označeni z "Velika Osojnica". Ta se za položnim delom malce strmeje vzpne, ter med vijuganjem spremeni v vlako. Ko strmina vnovič popusti, pridemo do razpotja s klopco, kjer se usmerimo levo (desno Velika Osojnica). Od tu nas pot v rahlem vzponu pripelje v bližino roba severo-vzhodnega pobočja hriba, kjer nas oznaka usmeri desno, že kmalu zatem pa stopimo na ograjeno razgledišče s klopmi ter informativno tablo.
Osojnica
Naj poudarim, da je življenje našega sinčka relativno kratko (dobra 2 meseca) in zato se vseh nadaljnjih dogodivščin veselim še toliko bolj. Veselim se predvsem dne, ko bo z zanimanjem opazoval okolico in spoznaval nove barve ter vonjave, ki jih ponuja ta čudoviti svet. Do takrat pa bodo sprehodi predvsem dobra predpriprava za vse kar prihaja, saj se zavedamo, da bo štručka z vsakim pridobljenim kilogramom, predstavljal večji »vadbeni« zalogaj.