Izdelki in njihove zanimivosti

Nenasičene maščobe so pomemben del uravnotežen prehrane, med katerimi so še posebej pomembne omega-3 maščobne kisline, med katere sodi tudi alfa-linolenska kislina (ALA), ki jo najpogosteje najdemo v živilih rastlinskega izvora. ALA prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.* *Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 2 g ALA.

Ali veš, da je slovenski jabolčni sok narejen izključno iz slovenskih jabolk? Iz jabolk lahko pripravimo tudi jabolčni kis, jabolčne posušene krhlje ali čips ali pa jabolčni kompot, kjer naj bo količina dodanega sladkorja čim manjša, še bolje pa je, da ga niti ne dodajamo.

V Sloveniji ima ajda več stoletno tradicijo v prehrani. Za pripravo ajdove moke se uporablja žito, ki je prešlo vse faze predelave. Po kakovosti in okusu se zelo razlikuje od pšenične: barva ajdove moke je sivkasto rjava. Najbolj poznane jedi iz ajde so ajdova kaša, ajdovi žganci in ajdov kruh z orehi. Si že poskusil ajdove skutne štruklje?

Oreški, poleg vlaknin, vsebujejo tudi antioksidante, tako vitamine in minerale, med katerimi imajo nekateri v našem telesu vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, med drugimi tudi vitamin E in selen. Antioksidanti hkrati v oreških preprečujejo tudi, da bi postali žarki, saj vsebovane maščobe ščitijo pred oksidacijo. Brazilski oreški na primer vsebujejo 6,5 mg vitamina E v 100 g, kar predstavlja 54 % priporočenega dnevnega vnosa (PDV), vsebujejo pa tudi kar 103 µg oz. 187% PDV selena.

Beljakovine sodelujejo pri izgradnji in delovanju mišic ter številnih drugih pomembnih telesnih funkcijah. Zgrajene so iz aminokislin, med katerimi so tudi esencialne, ki jih človeško telo ne more proizvesti samo, so pa nujno potrebne, zato jih moramo zaužiti s hrano. Poleg esencialnih aminokislin, naše telo potrebuje tudi neesencialne, s katerimi se vzpostavi ustrezno ravnotežje. Zadosten vnos esencialnih in neesencialnih aminokislin je mogoče zagotoviti s pestro in uravnoteženo prehrano ter zdravim načinom življenja.

Kako znižati količino zaužitih enostavnih sladkorjev? Pomembno je, da znate prepoznati živila, v katerih se skrivajo dodani sladkorji, nato lahko njihov vnos omejite, oziroma zmanjšate. Kako prepoznati živila, ki vsebujejo dodane sladkorje: na predpakiranih živilih poiščite seznam sestavin in preverite ali je živilu dodan sladkor ali sirup. Dodatno v tabeli s podatki o hranilni vrednosti preverite skupno vsebnost sladkorja. Izbirajte živila z manj sladkorja oz. takšna, da jim ni dodan sladkor oz. različne druge sestavine s sledilnim učinkom (npr. različni sirupi).

Z rednim vključevanjem zelenjave in sadja v vse obroke razporedimo vnos koristnih snovi čez ves dan. V pomoč nam je lahko pravilo »5 na dan«, ki nas spomni na priporočilo, da je dnevno koristno zaužiti vsaj 5 porcij različnih vrst zelenjave in sadja, od katerih naj bi vsaj 3 predstavljale zelenjavo, 2 porciji pa sadje.

Ali veš? Ajdovo moko pridobimo z mletjem ajdovih zrn. Ajdova moka naravno ne vsebuje glutena* in je prepoznavna kot hranljivo živilo. Pri tem pa mora birtizagotovljeno mletje oz. izdelek, pri katerem tekom procesa predelave ni prišlo do navzkrižne kontaminacije z glutenom zaradi prisotnosti glutenskih žit v predelovalnem obratu.

Od leta 2012 je Štajersko prekmursko bučno olje Slovenija zaščiteno tudi na območju EU. Pridelano je na tradicionalen način, pri katerem se zmleta bučna masa zalije samo z vodno raztopino soli, da se celice lažje odprejo in izločijo bučno olje. Ne dodaja se belo olje za zalivanje. Kontrolira se temperatura praženja bučne mase in ostali parametri kakovosti.

Ne pozabi: Beljakovine naj predstavljajo med 10 in 15 % dnevnega energijskega vnosa. Odrasel človek dnevno potrebuje približno 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši pa nekoliko več. Pomembna sta pestra in uravnotežene prehrana ter zdrav življenjski slog.

Ali veš? Prehranske vlaknine lahko razvrščamo glede na topnost v vodi (topne in netopne prehranske vlaknine), glede na sposobnost fermentacije (fermentabilne oz. nefermentabilne vlaknine), ter glede na njihov vpliv na viskoznost (viskozne oz. neviskozne vlaknine).

Pozor: Prekomerno uživanje sladkorjev povzroča najrazličnejša tveganja za zdravje, med drugim tudi prekomerno telesno maso in debelost, ki sta eden izmed glavnih razlogov nastanka sladkorne bolezni tipa 2.

Ali veš? Jabolčni sok je minimalno predelano živilo, kjer edino sestavino predstavlja 100% sadni delež jabolk. Predelan je z dvema minimalnima postopkoma predelave - stiskanja jabolk in pasterizacije z namenom podaljšanja obstojnosti.

Se še spomniš? Vlaknine so pomemben del uravnotežene prehrane. Po priporočilih bi dnevno morali zaužiti vsaj 30 gramov prehranskih vlaknin, v povprečju pa jih zaužijemo le 20 gramov.

Nasvet, kako lahko količino dnevnega vnosa sladkorja močno zmanjšaš:

Ko posegaš po izdelkih s sladkorjem, izbiraj takšne brez dodanega sladkorja, z vsemi pa po meri. Tudi naravno prisotni sladkorji namreč prispevajo k vnosu skupnega sladkorja.

Beljakovine tako kot maščobe in ogljikovi hidrati spadajo med makrohranila, saj jih je s hrano treba zaužiti v večjih količinah, telesu pa predstavljajo vir energije. Najdemo jih v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora. Beljakovine imajo pomembne funkcije v telesu, saj pripomorejo k ohranjanju zdravih kosti, vzdrževanju in povečanju mišične mase.

Jabolčni sok je minimalno predelano živilo, kjer edino sestavino predstavlja 100% sadni delež jabolk. Predelan je z dvema minimalnima postopkoma predelave - stiskanja jabolk in pasterizacije z namenom podaljšanja obstojnosti.

Ali veš? Nenasičene maščobe so pomemben del uravnotežen prehrane, med katerimi so še posebej pomembne omega-3 maščobne kisline, med katere sodi tudi alfa-linolenska kislina (ALA), ki jo najpogosteje najdemo v živilih rastlinskega izvora. ALA prispeva k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi. Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 2 g ALA.

[vsebnost omega-3 maščob na 100g: 0,7 g]

Ali veš? Beljakovine med drugim prispevajo k povečanju in vzdrževanju mišične mase.

Ali veš? Beljakovine prispevajo tudi k ohranjanju zdravih kosti. Pomembna sta pestra in uravnotežene prehrana ter zdrav življenjski slog.

Suho sadje je odlična izbira za vmesni obrok, saj je bogat vir prehranskih vlaknin, ki so pomemben del uravnotežene prehrane.

Ali veš? Kalij prispeva k delovanju živčnega sistema in ima vlogo pri delovanju mišic ter vzdrževanju normalnega krvnega tlaka.

Ali veš? Beljakovine prispevajo k povečanju in vzdrževanju mišične mase ter k ohranjanju zdravih kosti.

Kaj pomeni BIO? Gre za okrajšano označbo izdelkov, ki so pridelani oz. predelani na ekološki način, ki prepoveduje uporabo pesticidov in gensko spremenjenih organizmov.

Ali veš? Da je telesna vadba zelo pomembna za zdrav življenjski slog? Prav tako pa je pomembna tudi ustrezna prehrana po vadbi, ki naj vsebuje beljakovine, ki poskrbijo za vzdrževanje in povečanje mišične mase ter sodelujejo pri ohranjanju zdravih kosti.

Ali veš, da beljakovine najdemo v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora? Beljakovine so pomembne za naše telo, saj med drugim pripomorejo tudi k ohranjanju zdravih kosti ter vzdrževanju in povečanju mišične mase.

Se še spomniš? Količino dnevnega vnosa sladkorja lahko močno zmanjšaš. Tokrat dodajamo še en namig: Izbiraj izdelke brez dodanega sladkorja.

Pozor: Beljakovine naj predstavljajo med 10 in 15 % dnevnega energijskega vnosa. Odrasel človek dnevno potrebuje približno 0,8 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši pa nekoliko več.

Ali veš kako nastanejo ovseni kosmiči? Pri ovsenih kosmičih gre za valjani oves, kar pomeni, da ovseno zrno stisnejo in povaljajo, zaradi česar dobi značilno strukturo in obliko, pod katero poznamo ovsene kosmiče. Uporabljamo jih lahko v žitnih kašah, kuhane ali surove. Predstavljajo bogat vir prehranskih vlaknin, ki je pomemben del uravnotežene prehrane.

Ali veš, da so stročnice hranilno bogata živila? Stročji fižol je bogat vir beljakovin, prehranskih vlaknin, vitamina K, vsebuje pa tudi vitamin C in folno kislino. Stročnice med razvojem plodov v semenih akumulirajo večje količine beljakovin, kar jih uvršča med dobre rastlinske vire beljakovin.