Na kaj morate biti pozorni
Pravilno sajenje in nega vrtnih rastlin zahtevata nekaj truda. A ko so osnovni pogoji izpolnjeni in opravila potekajo redno, nič ne stoji na poti pisano cvetočemu in zdravemu vrtu.
Vsebina:
Osnovni pogoji
Preden se lotite sajenja in nege rastlin, je pomembno, da preverite razmere, ki vladajo na vašem vrtu. Vsaka rastlina ima svoje specifične zahteve glede tal, svetlobe in podnebja. Tudi izbira ustreznega vrtnarskega orodja lahko bistveno vpliva na uspešnost zasaditve.
Tla
Zemlja, kot jo običajno imenujemo, je lahko zelo različna – razlikuje se po sestavi, hranilni vrednosti in pH-vrednosti. Kakovostna tla so ključna za zdravo rast rastlin, saj nudijo oporo koreninam in jih oskrbujejo z vsemi potrebnimi hranili.
Tla lahko razdelimo v tri osnovne skupine:
- Peščena tla so lahka in hitro prepustna za vodo. Hitro se izsušijo in slabo zadržujejo hranila, zato niso primerna za rastline z visokimi potrebami po vodi in hranilih.
- Ilovnata tla veljajo za idealna vrtna tla, saj dobro zadržujejo vodo in hranila, hkrati pa ostajajo dovolj prepustna.
- Glinena tla še bolje zadržujejo vlago in hranila, a so pogosto zelo gosta in težka, kar povečuje tveganje za zastajanje vode.
Pomemben pokazatelj kakovosti tal je tudi njihov pH-vrednost, ki jo lahko enostavno izmerite s testnim kompletom iz vrtnarskih trgovin. Nizke pH-vrednosti kažejo na kisla tla, ki običajno vsebujejo veliko humusa, a malo kalcija. Visoke pH-vrednosti kažejo na alkalna tla, ki vsebujejo več apna.
Poznavanje pH-vrednosti vam pomaga ugotoviti, ali je potrebno tla dodatno apniti – preveč apna lahko namreč ovira sprejem hranil. Za večino rastlin je idealna pH-vrednost med 6 in 7.
Vsako zemljo lahko izboljšate z dodajanjem ustreznih dodatkov, kot so apno, pesek ali kompost. V vrtnarskih centrih so na voljo tudi že pripravljene mešanice zemlje, ki so posebej prilagojene potrebam določenih rastlin, na primer vrtnic ali paradižnika.
Vrtno orodje
Prava izbira vrtnega orodja vam lahko bistveno olajša sajenje in vzdrževanje vrta. Če razmišljate o nakupu večjih pripomočkov, kot so kosilnica, škarje za živo mejo ali motorna žaga, se predhodno prepričajte, da imate primeren prostor za shranjevanje. V večjih vrtovih je zelo uporabna vrtna uta ali manjša lopa.
Za manjše vrtove, kjer sadite predvsem gredice in manjše grmovnice, zadostuje osnovna oprema, kot so vrtne škarje, ročna lopatka, grablje in zalivalka.
Podnebje
Temperatura in vlaga imata pomembno vlogo pri tem, katere rastline lahko sadite in kdaj. Zlasti pri setvi ali presajanju vzgojenih sadik je ključna temperatura zemlje. Številne mlade rastline ne prenesejo zmrzali – njihove občutljive korenine hitro odmrejo. Po ledenih možeh, ki običajno nastopijo sredi maja, nevarnosti zmrzali ni več. Takrat lahko večino rastlin brez skrbi posadite na prosto.
V rastlinjaku so temperature ves čas višje, zato se sejanje, kaljenje in tudi obiranje pridelka pogosto začnejo prej ali potekajo hitreje kot pri zunanjem gojenju.
Lego za vrtne rastline lahko v grobem razdelimo v tri kategorije: sončna, polsenčna in senčna. Različne rastline namreč potrebujejo različno količino sončne svetlobe za zdravo rast. Paradižnik v senci ne bo razvijal bogatih in zrelih plodov, medtem ko se zelje in solata dobro razvijata tudi brez veliko sonca.
Pri načrtovanju vrta je zato priporočljivo upoštevati, kako se svetlobne razmere spreminjajo čez dan in katere drevesa ali grmovnice bodo s časom s svojo rastjo lahko metale več sence na določene dele vrta.
Varstvo rastlin
Da bi vrtne rastline zaščitili pred škodljivci, plevelom in boleznimi, lahko uporabite različne ukrepe. Preventivno so zelo učinkovite pametno zasnovane mešane zasaditve, upoštevanje kolobarjenja ter redna obdelava tal. Pomemben dejavnik je tudi ustrezna nega: na primer mokri listi pri paradižnikih in jagodah so precej bolj dovzetni za bolezni in plesni. Zato te rastline nikoli ne zalivajte po listih, temveč vedno neposredno pri koreninah.
Če je za preventivo že prepozno, lahko ukrepate z uporabo zaščitnih sredstev za rastline, postavitvijo pasti za škodljivce ali ročnim odstranjevanjem plevela, kar pomaga omejiti morebitno škodo.
Naloge pri delu z vrtnimi rastlinami
Ko so pogoji za sajenje optimalni, se lahko delo na vrtu začne zares. Glede na vrsto rastline, letni čas in vaše osebne želje, se boste srečali z različnimi nalogami.
Sadik, ki ste jih vzgojili v hiši ali rastlinjaku, nikakor ne smete nenadoma presaditi na prosto. Preveč sonca ali prenizke temperature predstavljajo velik šok za rastline – pogosto usoden. Zato jih je treba postopoma utrditi.
Postopno utrjevanje (aklimatizacija)
Namesto da bi vzklile paradižnikove sadike takoj posadili na sončno gredo, jih najprej postavite na polsenčno in pred vetrom zaščiteno mesto. Tako se bodo lahko počasi prilagodile zunanjim razmeram. V primeru nočne zmrzali jih pravočasno prinesite nazaj v notranje prostore.
Razmnoževanje z mladikami
Nekatere rastline se ne razmnožujejo s semeni, temveč tvorijo mladike, ki jih lahko ločite od matične rastline in posadite kot samostojne rastline. Za to odrežete potaknjenec in ga posadite v posodo z zemljo za vzgojo sadik. Po približno dveh tednih ga lahko presadite v večji lonec ali na vrt.
Med rastline, ki jih lahko zelo uspešno razmnožujete na ta način, spadajo:
- robide
- kumare
- maline
- bezeg
- glavnata in motovilec
- sivka
- paprika
- vrtnice
- špinača
- timijan
- paradižnik
Vrtne rastline sčasoma iz zemlje črpajo obstoječa hranila. Zato je tudi najbolj rodovitna tla treba redno gnojiti – še posebej, če na njih gojite rastline z velikimi potrebami po hranilih (t. i. zahtevne rastline).
Pri izbiri gnojila se lahko odločite za umetna mineralna gnojila ali pa za naravne, organske vire, kot sta kompost ali hlevski gnoj. Odločitev je odvisna predvsem od vaših osebnih preferenc in konkretnih potreb rastlin.
Mineralna gnojila so na voljo kot:
- polna gnojila, ki vsebujejo vsa glavna hranila in mikroelemente,
- enovrstna gnojila, ki dodajo le posamezne snovi, kot so dušik, fosfor ali kalij.
Zalivanje
Zalivanje vrta je še posebej pomembno v poletnih mesecih. Priporočljivo je, da rastline zalivate zgodaj zjutraj, ko so temperature nižje – tako se voda počasneje izhlapeva, hkrati pa zmanjšate tveganje za ožige na listih. Ali boste za zalivanje uporabili zalivalko, vrtno cev ali drug sistem, je odvisno predvsem od velikosti vrta in vrste rastlinja, ki ga negujete.
Zalivanje med dopustom
Če nimate sosedov, ki bi v času vaše odsotnosti poskrbeli za zalivanje, je avtomatski sistem za namakanje odlična rešitev. Namakalni računalnik ali časovna stikala lahko povežete z razpršilci ali kapljičnimi cevmi, ki bodo zalivanje izvedli samodejno ob določenem času.
Redčenje sadik (pikiranje)
Če ste sadike vzgojili v notranjih prostorih ali rastlinjaku, jih morate pred presajanjem razredčiti. Pikiranje pomeni, da mlade rastlinice previdno ločite iz posode za vzgojo in jih posamezno posadite v manjše lončke. Tako se bodo lahko bolje razvijale in postale dovolj močne za končno sajenje na prosto. Pri tem si lahko pomagate s pikirko ali majhno vilico.
Obrezovanje
Drevesa, žive meje in grmi je treba redno obrezovati, da ohranijo obliko, ostanejo zdravi in – pri sadnih vrstah – zagotavljajo dobro letino. Pri odločitvi, kdaj katero rastlino obrezati, si lahko pomagate s koledarjem obrezovanja. Na primer: jablane je najbolje obrezovati pozimi, medtem ko je za vrtnice primeren čas spomladi.
Sajenje in sejanje
Ko sadite predhodno vzgojene sadike ali sejete semena, je ključnega pomena, da izberete pravi čas. Če sejete prehitro, obstaja nevarnost, da mlade rastline uniči zmrzal ali pomanjkanje sončne svetlobe. Če pa sejete prepozno, rastline ne bodo imele dovolj časa za razvoj, kar se pozna pri šibkem cvetenju in slabem pridelku.
Zato je priporočljivo, da se pri načrtovanju sejanja in sajenja posvetujete s sadilnim koledarjem.
Pravilna opora za rastline
Rastline s šibkimi stebli ali tiste, ki zrastejo v višino, potrebujejo oporo oziroma oporni sistem, da se pod lastno težo ne zlomijo ali upognejo. Sem spadajo na primer paradižniki, maline ali hortenzije.
Oporne palice enostavno zapičite v tla poleg rastline, mlade poganjke pa pritrdite s pomočjo vrvic ali mehkih trakov. Pomembno je, da pritrditev ne ovira rasti in ne poškoduje stebla. Za oporo lahko uporabite že pripravljene rastlinske opore iz različnih materialov ali pa jih izdelate sami – iz lesa, kovine ali plastike.
Prezimovanje
Da bi trajnice preživele hladno zimsko obdobje in v naslednji sezoni znova zacvetele, jih morate pravilno pripraviti na zimo. Egzotične rastline, ki izvirajo iz toplejših krajev – kot sta limonovec ali oleander – morate nujno prenesti v notranje prostore, saj nizkih temperatur ne prenesejo. Druge rastline so bolj odporne. Vrtnice na primer zaščitite tako, da jih zavijete v vrečevino ali juto. Rododendron pa lahko prezimi tudi brez zaščitne prevleke. Gomoljnice, kot sta dalija in amarilis, je najbolje izkopati in njihove gomolje čez zimo shraniti v hladnem in suhem prostoru.
Presajanje
Lončnice in rastline v večjih posodah morate občasno presaditi, da omogočite njihovo nadaljnjo rast. Ko postane lonec premajhen ali se izčrpajo hranila v zemlji, je čas za presajanje. Novi lonec naj bo približno 2 do 5 cm večji od prejšnjega. Pogostost presajanja je odvisna od vrste in stanja rastline, a načeloma ni potrebno pogosteje kot enkrat letno.
Cepljenje
S cepljenjem združite prednosti dveh rastlin v eno – običajno gre za dve rastlini iste vrste (npr. dve jablani) ali za sorodni vrsti (npr. jablano in hruško). Cepljenje ne pomeni ustvarjanja nove vrste, temveč združevanje želenih lastnosti. Najpogosteje cepimo sadna drevesa, paradižnike in vrtnice. Pri tem na osnovno rastlino (podlago) pritrdite poganjek ali brst druge rastline, na primer da izboljšate slabo razvita koreninska sistema s cepljenjem na močnejšo osnovo.
Vzgoja
Za razliko od cepljenja je pri vzgoji poudarek na načrtni selekciji in križanju dveh rastlin (starševske generacije), da ustvarite genetsko izboljšano različico, ki jo nato razmnožujete (potomstvo). Najosnovnejši način je selekcijska vzgoja: izbirate in naprej sadite le rastline z želenimi lastnostmi, medtem ko tiste z manj zaželenimi značilnostmi odstranite.
Sajenje čebulic
Številne priljubljene rože ne sadimo s semeni, temveč z okrasnimi čebulicami. Kdaj jih posaditi, je odvisno od vrste rastline. Zimsko odporne čebulice, ki naj bi cvetele spomladi (kot so krokusi, tulipani in narcise), posadite jeseni. Občutljivejše vrste, kot so begonije, dalije in gladiole, je bolje posaditi šele konec marca, ko mine nevarnost zmrzali.
