SHIRAZ/SYRAH – PRILJUBLJENA VINSKA LEGENDA SVETOVNEGA SLOVESA

Syrah je francosko ime za svetovno znano in popularno sorto rdečega grozdja, identično grozdju, ki mu v Avstraliji, Južni Afriki ali Ameriki rečejo shiraz. Takoj je treba ovreči zmotno prepričanje, da je njegova domovina oziroma poreklo iz iranskega mesta Shiraz. Prav nobene povezave ni, kajti sorta shiraz je nastala s križanjem dveh starih sort grozdja iz doline Rone. Shiraz/syrah je priljubljena sorta in čislano rdeče vino po vsem svetu.

Kakšno bo vino, je odvisno od podnebja, kjer je pridelano: v Franciji v zmernih klimatskih razmerah bo to večinoma vino srednjega telesa, prijetne svežine, močnih taninov in z aromami in okusi po temnem jagodičevju, meti in črnem popru, pod toplim soncem Avstralije, Kalifornije ali Južne Afrike bo »debelo«, polnega telesa z mehkejšimi, bolj okroglimi tanini in s koncentriranimi okusi temnega, pečenega ali suhega sadja ter s celo paleto arom po sladkih začimbah, črnem popru, usnju in čokoladi. Iz te sorte lahko vinarji pridelajo različne stile – peneče se, rose, rdeče ali likersko (fortificirano).

V začetku 19. stoletja je Škot James Busby, ki ga imajo za očeta avstralskega vinogradništva, v Avstralijo prinesel prve cepiče shiraza, razširil se je po vsem kontinentu. Svetovno slavo vinu iz te sorte so prinesli vinarji iz dolin Barossa in McLaren, kjer so idealne razmere za njegovo nego, saj ljubi vročo klimo, žgoče sonce in siromašna tla. V teh pokrajinah imajo še vedno trte, stare tudi več kot sto let. Najbolj znano avstralsko vino je pridelano iz shiraza. Sredi 19. stoletja je Max Schubert, glavni enolog kleti Penfolds, obiskal Bordeaux in bil očaran nad njihovimi rdečimi vini. Skrbna izbira grozdja, majhen pridelek, kontrolirana fermentacija in zorjenje v majhnih novih hrastovih sodih ga je navdihnilo, da je prvi Penfolds Grange, iz trgatve 1951., zorel 12 mesecev v majhnih sodih iz ameriškega hrasta. Kasnejši letniki tega vina so pobrali vse prve nagrade na domačih in svetovnih tekmovanjih. Legenda je bila rojena in traja še danes. Najbolj znano avstralsko vino se z lahkoto stara tudi več kot trideset let in bo v izvrstni kondiciji.

Avstralski shiraz je bolj zrel, poln, nižje kisline in bolj sladkoben kot evropski. Je kot nalašč za temno meso, pripravljeno na odprtem ognju. Seveda pri nas ne bomo pekli kenguruja, ki ga močni shiraz, poln začimbnih arom, objame in odlično spremlja, mi ga bomo ponudili ob srni ali jelenu. Pri pečeni pljučni, govejem hrbtu na žaru bi ponudili kakšen dober, zorjeni primerek, pri klobasah, burgerju ali pečenih rebrih pa denimo penečega se ali mlajšega in ne predragega. Proizvajalci tudi z različnim poimenovanjem poudarijo, kakšen stil vina je v steklenici: v Južni Afriki denimo na etiketo napišejo syrah, če je vino bolj elegantno, višje svežine in spominja na francoski stil, če pa je v steklenici močno, prebogato in robustno vino, kot ga pridelajo v Avstraliji, napišejo shiraz.

Shiraz Cimarosa iz Lidlove vinske ponudbe je odličen spremljevalec najrazličnejši hrani (foto Lovro Rozina).

V Lidlovih trgovinah lahko najdete zelo dober shiraz kleti Cimarosa z jugovzhoda Avstralije. Vino je v odličnem razmerju med ceno in kakovostjo. Je globoke rubinaste barve z modrikastimi odtenki. Očarale vas bodo arome borovnice, višnje, suhe slive, robide, vijolice, likvericije ter tobaka, čokolade in črnega popra. Pitno, suho vino prijetne svežine, polnega telesa in izraženih, zrelih taninov z okusi temnega sadja, rožiča, čokolade, rožmarina, črnega popra in malo dimnih not. Pookus je srednje dolg, prijeten, z lepo kompleksnostjo in ravnovesjem med vsemi elementi – alkoholom, tanini, svežino in sadnostjo.

Je dober spremljevalec zelo različni hrani: z užitkom ga bodo pili vegetarijanci ob pečenih jajčevcih, gobah ali kakšni enolončnici z lečo in fižolom, pravi spremljevalec bo pri vseh močnih, polnih jedeh, od testenin in rižot z mesnimi omakami, mesnih enolončnic do hamburgerjev, klobas, pečene race, govedine, svinjine, jagenjčka ali divjačine, pripravljene na različne načine, v pečici ali na žaru, odličen je ob mesnih, začinjenih azijskih jedeh, zelo dober je celo pri sladici, ki je pripravljena s temno čokolado in temnim drobnim sadjem brez preveč sladkobnosti. Izkazal se bo pri zorjenih aromatičnih kravjih sirih, kot so gauda, stilton, parmezan, cheddar, celo pri mehkem zorjenem camembertu.

Piše Mira Šemić, sommelierka in vinska akademkinja