RDEČA VINA
Postopek pridobivanja rdečega vina poteka skozi več faz; od obiranja grozdja, prek mletja in ločevanja jagod od pecljev do maceracije, pri kateri se že začne alkoholno vrenje. Tako pridobljen mošt se stoči v jeklene cisterne, kjer se najprej opravi razkis, nato pa steče končna fermentacija, pri kateri vse delo opravijo kvasovke, ki sladkor pretvorijo v alkohol.
Zatem se vinar odloči, v katero smer bo popeljal vino: lahko ga pretoči v nerjaveče sode in pusti počivati tam, lahko pa se odloči za hrastove sode, v katerih vino počaka, da doseže želeno stopnjo zrelosti. Ko vino dozori, potuje naprej v steklenice in zdaj se vinar znova odloči, koliko časa bo vino še počivalo v kleti, preden ga bo poslal na tržišče.
BELA VINA
Belo vino, torej tisto, ki je narejeno iz belih sort grozdja, je največkrat sveže. Nastane iz razpecljanega grozdja, ki ga vinarji v stiskalnicah stisnejo in po fermentaciji pretočijo v nerjaveče sode. Zatem gre vino v steklenice, kjer zori. Največkrat potuje na prodajne police pol leta ali osem mesecev po trgatvi.
Druga vrsta vin, ki jih pridelujejo iz belih sort grozdja, zahteva bolj zrelo grozdje. Tega, brez pecljev ali z njimi, stisnejo in ga nato pustijo počivati skupaj z grozdnimi kožicami. Povedano drugače: to je belo vino, narejeno na način pridelave rdečega vina. Vsako belo grozdje v sebi nosi barvila, zato takšna bela vina dobijo globoko rumeno, zlato, celo rumenkasto-jantarno barvo.
PENEČA IN AROMATIZIRANA VINA
Penina nastane po dveh osnovnih metodah, imenovanih klasična in charmat. Če vinar pripravlja penino po klasični metodi, doda v steklenico poleg mirnega, torej osnovnega vina, še vinske kvasovke in zraven še malo hranil (sladkorjev). Steklenico zamašijo s kronskim zamaškom, nato jo pusti počivati najmanj leto in pol, lahko tudi več let. Po končani fermentaciji sledi odstranitev usedline s postopkom zmrzovanja vinskega vratu, zamašek pa se nadomesti s plutovinastim. Zatem steklenice še nekaj časa odležijo v kleti, šele nato poiščejo pot do kupcev.
Metoda charmat opisuje sodobnejši način priprave penečih vin. Od klasične metode se razlikuje po tem, da osnovno vino skupaj s kvasovkami in sladkorji ne vre v steklenicah, ampak se ta postopek dogaja v nerjavečih posodah. Po fermentaciji sledi filtriranje, torej odstranitev usedline, in zatem polnjenje v steklenice.
ROSÉ VINA
Macerirana bela vina so tista, pri katerih je bil v procesu pridelave grozdni sok dlje časa v stiku s trdnimi deli grozdne jagode, predvsem z jagodno kožico. Proces maceracije lahko traja le nekaj ur, lahko pa tudi več dni, kar seveda vpliva na izrazitejšo ekstrakcijo barve, taninov, arom in drugih snovi iz grozdne jagode. Roséji, ki v zadnjih letih ponovno vstopajo v trend, lahko nastanejo na tri načine. V Evropi sta kot uradna procesa pridelave rosejev priznana postopek preproste maceracije in t.i. postopek »puščanja krvi« ali »krvavenja«. Prvi prvem vinar rdeče grozdje najprej da v stiskalnice, nato vino pusti, da počiva na grozdnih kožicah. Pri drugem postopku po le nekajurni maceraciji, ko vino počiva na grozdnih kožicah, vinar iz posode odtoči približno 15 odstotkov mošta, preostali del pa nadalje pelje po običajnem postopku za pridelavo rdečih vin. Iz odtočenega dela nato z izbranim postopkom (najpogostejši je postopek t.i. samotok) dokončno izdela rose. Tretji način, to je preprosto mešanje belih in rdečih vin, je razširjen predvsem v ZDA, v Evropi pa ni priznan in zato rosejev, pridelanih na ta način med evropskimi proizvajalci ne boste našli.
