SLEME – KJER SE SREČATA ŠTAJERSKA IN KOROŠKA

 

 

  • REGIJA: Savinjska
  • CILJ: Sleme  (1080 m)
  • IZHODIŠČE: Velenje (veliko parkirišče pri Velenjski plaži, tokrat pa zaradi prezasedenosti parkirišča ob Muzeju premogovništva Slovenije)
  • CELOTNA DOLŽINA POTI: 44,7 km
  • DOLŽINA VZPONA: 12,45 km (od mostička v Spodnjem Razborju) 
  • PRIMERNO ZA: cestno kolo (ali trekking ali gorsko)
  • TEREN/PODLAGA: asfalt
  • SKUPNI VIŠINSKI METRI: skupno 994 m (od tega vzpon na Sleme 676 m)
  • ZAHTEVNOST: zahtevno (2 od 3)
  • ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE: Če želite več izzivov, lahko pot po osvojenem Slemenu nadaljujete proti Črni na Koroškem, Slovenj Gradcu in potem čez Graško goro nazaj v Velenje.

 

Parkirišče, zaščita pred soncem, namigi in igra hitrosti

Končno smo dočakali toplejše temperature! In ne samo to, ponovno sem obiskala enega meni najljubših klancev. Je lahko še lepše?! Pojdimo lepo od začetka. Če kdaj, potem načeloma pri tej trasi ne bi smeli imeti težav s parkirnim mestom, ker je to v okolici Velenjskega jezera res lepo urejeno in označeno. Malce se zna zaplesti edino med sončnimi poletnimi vikendi, ker je Velenjsko jezero postalo prava atrakcija za vse iz bližnje in daljne okolice. Če že nekaj časa niste bili v teh koncih, potem vas lahko marsikaj osupne in pozitivno preseneti!

Namig: Tudi če se na kolesarjenje odpravite zgodaj, ne pozabite na zaščito kože. In prigrizke! V toplejših dneh le malce popazite na sestavo tablic, da se vam zaradi sonca v žepu ne stopijo (žitne različice so običajno manj problematične). Če kolesarite z nahrbtnikom pa s seboj poleg ostalih stvari le vzemite še tlačilko, rezervno zračnico in lučko (sploh če kolesarite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da ste vidni). Opcija je tudi, da si kupite manjšo namensko torbico za pod sedež, kamor lahko shranite kakšno malenkost (npr. zračnico, mini tlačilko, dokumente ...).

Od štarta pri jezeru (natančneje malo višje pri Muzeju premogovništva Slovenije) sva kolesarila po Koroški cesti v smeri proti Sončnemu parku, a pred tem v krožišču izbrala tretji izvoz in nadaljevala ob Škalskem jezeru v smeri proti Škalam, Gaberkam, Ravnam in Topolšici. Ta del mi je posebno ljub, saj me trije oz. štirje krajši vzponi in res lepi spusti zaradi igre hitrosti spominjajo na zabaviščni park. Se je pa pokrajina, odkar sem bila nazadnje tu, kar precej spremenila – vse se pripravlja na nov AC krak, tako da sem bila za moment kar malo zgubljena, ker mi je bil en del poti popolnoma nov. No, brez sprememb pač ni napredka in verjamem, da bo ta gradnja marsikomu olajšala pot, hkrati pa niso pozabili niti na kolesarje, saj je vse lepo označeno in urejeno.

Konec heca, »zagrizimo v klanec«

Po daljšem spustu se igranje hitrosti konča. Sledil je jasno znan cilj - pred nama je bilo skoraj 12,5 km klanca (in oba sva se v naprej veselila teh 12,5 km spusta). Pot poteka po regionalni cesti Šoštanj – Črna na Koroškem in vsaj po mojih izkušnjah (vikendi zgodaj zjutraj) ni zelo prometna. Da vse, ki še niste bili tu, vnaprej potolažim. Klanec ni zelo strm, se pa vleče kot ponedeljek po neprespanem vikendu.

Namig: Če potrebujete krajši postanek ali hladno osvežitev (mislim, da je gostišče odprto večino časa), potem se lahko ustavite v Zavodnjah, ki je rojstna vas kiparja Ivana Napotnika. Je pa ta odsek ceste pri meni v kategoriji »sama jama«, medtem ko je preostal del poti res lep asfalt.

 

Prednost vzpona na Sleme je, da lep del poti vsaj delno poteka po senci, vseeno pa odsvetjem, da »grizete kolena« sredi dneva v najhujši vročini, raje pojdite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne (razen, če ste v vrhunski formi in potrebujete adaptacijo tudi na takšne razmere). Če je senca velik plus, je za vse ljubitelje neskončnih razgledov tu manjši minus.

Na nekaterih točkah se sicer odpre lep razgled proti Šaleški dolini, večkrat pa lahko poleg simpatičnih in urejenih kmetij opazujete predvsem lepe ovinke (in se osredotočite nase, na svoje dihanje in opazovanje gozda, kar je tudi top).

 

Kako najhitreje naredimo preval iz Štajerske na Koroško?!

Tik pred vrhom sva zagledala tablo z oznako Sleme (1080 m), in malce naprej dosegla »plato«.  Če imate kolo z robustnejšimi gumami, potem le podaljšajte pot do Andrejevega doma na Slemenu (koča), drugače pa imate dve opciji. Po isti poti se vrnete nazaj, tisti bolje pripravljeni pa lahko nadaljujete v smeri proti Črni na Koroškem, naprej do Slovenj Gradca ter čez Graško Goro nazaj do Velenja. Verjamete ali ne, ampak tudi midva sva kdaj utrujena, zato sva tokrat izjemoma izbrala prvo različico – nazaj proti Šoštanju in Velenju (zakaj točno se nama je mudilo nazaj, vam zaupam na koncu).

 

Zanimivost: Geografi na pomoč! Je Sleme le sleme, preval, cestni prelaz ali sedlo? Pri pripravi bloga sem pri preverjanju podatkov naletela na manjši izziv, saj je Sleme na različnih virih različno opisano. Najprej ta podatek, to ni Sleme (2077 m), gora, ki se nahaja med Mojstrano in Kukova špico, je pa v bližini Vrh Slemena (1167 m).

Sleme na splošno v geografiji pomeni strmo podolgovato enakomerno dvigajočo se vzpetino ( Sleme - geografija) – lepše ne bi mogla opisati, to je to! Opisujejo ga tudi kot preval, ki je najnižji del gorskega slemena med posameznimi vrhovi in grebeni. Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo (Prelaz) in sedlo je širši zložnejši prehod čez goro iz doline v drugo dolino (v tem primeru iz Štajerske na Koroško; https://sl.wikipedia.org/wiki/Sedlo_(geografija)). Kaj naj rečem – najbrž imajo vsi prav. Predlagam, da ga odpeljete sami in se potem odločite, kateri opis bi po vašem najbolj ustrezal. :)

Da sva vseeno ohranila neko raznolikost trase in si hkrati nostalgično ogledala te konce, sva po epskem spustu s Slemena zavila mimo letališča v Topolšici proti Šoštanju, kjer sva se na hitro ustavila ob Družmirskem (Šoštanjskem) jezeru in potem po kolesarski (in peš) poti nadaljevala nazaj proti izhodišču. Pot je bila na momente malce kaotična, vsekakor pa bistveno bolj varna in mirna kot da bi šla po glavni cesti iz Šoštanja v Velenje (večino časa je asfalt, le manjši del je makadamski, ampak dobro utrjen). Pogled na levo je prečudovit, pogled na desno bolj »premogovniško obarvan« - smo vendarle v premogovniškem mestu.

Zanimivost: Družmirsko jezero spada v skupino Šaleških jezer, vsa so umetna in so nastala zaradi pridobivanja premoga v premogovniku. Velja za najglobje jezero v Sloveniji  (kotanja s 87 m globine), je pa pretežno onesnaženo, medtem ko je voda  v Velenjskem jezeru primerna za kopanje (ARHIV VELENJE ).

Vista ali »Ujeli smo Vitalnico na terenu!«

Če dobro pogledate zemlevid čisto na vrhu bloga, lahko vidite pri povratku nekaj »čačk« in čudnih zavojev. No, če že na Slemenu ni osupljivih razgledov, sem si za konec zamislila, da naredim fotko vsaj na vrhu Viste – 14 m visoka atraktivna razgledna ploščad s katere se odpre osupljiv razgled na okolico. Ampak skoraj nisem mogla do nje! In nikoli ne uganete zakaj! Ker je Lidl praznoval 15 let in za svoje zaposlene ter družinske člane organiziral velik piknik prav na ta dan! Lidl Slovenija, še enkrat vse najboljše! No, da je konec vseeno srečen, sva kot lokalna poznavalca vseeno prišla na vrh.

Namesto konca vam zaupam še simpatičen dogodek. Ker je bilo na klančini na Visto veliko ljudi, sem kolo potiskala navzgor in medtem opazovala skupino deklet v enakih majčkah, ki so se fotografirale za spomin. Ponudila sem se, da jih fotografiram in med smehom smo ugotovile, da smo pravzaprav iz iste družine, vse iz Lidla! »Kdo drug kot ti bi še s kolesom rinil sem gor?!« je simpatično komentirala ena od njih. Če me spomin ne vara, je bila to ekipa 233, Maribor – Koroška cesta, in če kdo od njih to bere, bom zelo vesela, če še meni pošljete skupinsko fotko, na kateri so »ujeli Vitalnico na terenu«. Maham, pozdravljam in se v kratkem oglasim pri vas kot sem obljubila!

Da vas še malo nasmejim ... Tudi meni se kljub izkušnjam še vedno pripeti kaj nenavadnega. Hja, ja, tudi na piknik sem želela ti, vendar sem v avtomobilu ugotovila, da so spodnjice žal ostale doma. To je slaba plat tega, če greš od doma že oblečen v kolesarske hlače, haha. Prisežem, da bom drugič bolj pozorna, ker piknikov se pač ne izpušča! Pa še to. Če boste kolesarili v teh koncih, v teh toplejših dneh le vzemite s seboj tudi kopalke in se na koncu osvežite v jezeru. Tudi za supanje je super!

Veliko kolesarskih užitkov pri vaši (P)ostani fit zaobljubi!

Hana Verdev, Lidlova Vitalnica