RAZGLEDNICA S SLOVENSKE OBALE

 

 

  • REGIJA: Primorska
  • CILJ: Beli Križ (nadmorska višina v m)
  • IZHODIŠČE: parkirišče v Izoli
  • CELOTNA DOLŽINA POTI: 32 km
  • DOLŽINA VZPONA: več krajših vzponov (iz Izole nad Strunjan, iz Portoroža na Beli križ)
  • PRIMERNO ZA: gorsko ali cestno kolo
  • TEREN/PODLAGA: asfalt
  • SKUPNI VIŠINSKI METRI: 477 m (skupno za vzpon)
  • ZAHTEVNOST: od 2 do 3 (nekaj strmih odsekov klancev)
  • ALTERNATIVNE POTI IN DRUGE OPCIJE:Če se želite izogniti cestam, potem je izbira gorskega/treking kolesa tudi super opcija (sploh ta del med Izolo in Strunjanom je res lep).

 

Če kdo slučajno verjame, da je Primorska super za spomladansko kolesarjenje, potem vas moram malo razočarati. Glede temperatur absolutno ja, ampak če niste vsaj malo v formi, potem vas znajo »klančki« lepo presenetiti. (Razen, če greste od Pirana do Seče s poganjalčkom čisto ob obali – kar je tudi super ideja za družine z otroci!). Če pa ste bili tudi med zimo aktivni in ste npr. tekli na smučeh, smučali ali hodili na nižje ležeče hribe, potem bo tole za vas mala mal`ca.

Namig: Predlog poti gledano v celoti ni »družinam prijazen« - določeni deli so pa super tudi za družine.

Za izhodišče lahko kot jaz izberete Izolo (samo zato, ker sem točno vedela, kje je parkirišče), tam parkirate na ustrezno označenem parkirnem mestu, se preoblečete in preverite, če imate vse nujno s seboj in se nato podate na pot. Kar hitro zapustite Izolo in pot nadaljujete proti kampu Belvedere, malo naprej pa se razprostira res lep pogled nazaj proti Izoli in na marino (vredno kakšno minutko postanka, res), kjer se kar ne moreš odločiti, ali bi gledal levo med oljčne nasade ali desno proti modremu morju. Sledi na momente strm spust proti Strunjanu in od daleč že lahko zagledate Piran!

Po spustu se pripeljete že skoraj direkt v krožišče, ki ga previdno prečkate (najbolje, da sestopite s kolesa in ga prečkate peš) in ga zapustite pri drugem izvozu (prvi gre proti Portorožu, drugi pa proti predoru, ki vodi v Portorož in je samo za pešce in kolesarje – pot je lepo označena).

Potem sledi meni res zabaven del poti! Iz sonca kar naenkrat zapeljete v tunel Valeta, ki povezuje Strunjan in portorož (dolg je 550 m). Je osvetljen, vendar je na momente vidljivost slaba, kakšna dodatna luč na kolesu in previdnost ne bo odveč ... In potem končno zagledate »luč na koncu tunela« - Portorož. Lahko se spustite naravnost v Portorož, ali pa zavijete strogo levo (nadaljujete po Parencani), se spustite v Lucijo in nadaljujete proti Seči (slab kilometer poti poteka ob glavni cesti in je malo zoprno, ampak hitro mine), sledi spust po kockah. No, če ne marate tistih iz Vršiča navzdol, potem vas naj potolažim – tudi tu jih je veliko, ampak hitro minejo.

Če odmislite kocke – potem vas čaka res lep pogled na soline in pot ob obali nazaj proti Luciji in Portorožu je res simpatična (previdnost ni odveč, še posebej, če je veliko kolesarjev in sprehajalcev – po potrebi upočasnite hitrost, saj niste na svetovnem prvenstvu, ampak na izletu ). Iz Portoroža se cesta potem povzpne na Beli Križ in če niste preutrujeni, potem se vam splača še malo zaviti in narediti kratek ovinek proti piranskemu obzidju.

 

Za piko na i sledi spust mimo Pacuga nazaj proti Strunjanu. Tu se lahko vrnete proti Izoli nazaj po isti poti kot ste prišli, ali pa uberete malce drugačno pot – po stranski cesti ob drevoredu in potem ostro v klanec navzgor (sicer kaže, da je slepa ulica, vendar se priključi na vrh malo pred kampom Belvedere). No, držite se najbolj »glavne« ceste, in raje, četudi po pomoti, ne zavijte v kakšno ožjo pot – midva sva krepko bežala pred spuščenim psom, ko sva zaradi nezbranosti tako zašla na eno dvorišče. Pač nisva domačina in sva se malo izgubila.  No, da vas malo potolažim – po tem klancu, ki je na momente res malce zoprn (kolesarski računalnik je pokazal tudi 18 %), vas potem dobesedno samo še »prinese« do Izole, saj vas čaka samo še spust z neskončno lepimi pogledi na morje in cvetoče drevje.

Primorska je sploh v teh spomladanskih mesecih kot mali raj na zemlji. Že prijetno topla, cvetoča, vonj po morju je omamen, gneče pa na srečo še nikjer. Če to ni zmagovita kombinacija!?

Maham s kolesa in se kmalu spet vidimo in beremo!

Hana Verdev iz Lidlove Vitalnice